Prosilec - Občina Dravograd
+ -Številka: 090-207/2010/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
Številka: 090-207/2010/7
Datum: 26. 1. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 3. 11. 2010, ……………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 0901-0005/2010 z dne 26. 10. 2010, Občine Dravograd, Trg 4. Julija 7, 2370 Dravograd (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 30. 7. 2010 vložil zahtevo po ZDIJZ, s katero je od organa zahteval fotokopije:
1. Zadnjih 17 (sedemnajst) zapisnikov sej Nadzornega odbora (NO) Občine Dravograd. Pri tem prosilec navaja, da misli na 17 zaporednih zapisnikov, in sicer do dneva prejema njegove prošnje;
2. Zadnjih 12 (dvanajst) zapisnikov sej Nadzornega sveta (NS) JKP Dravograd d.o.o. Pri tem prosilec navaja, da misli na 12 zaporednih zapisnikov, in sicer do dneva prejema njegove prošnje.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ (po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa) izdal odločbo št. 0901-0005/2010 z dne 26. 10. 2010. Z njo je ugodil zahtevi prosilca v 1. točki njegove zahteve in ga napotil na spletno stran organa, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je Javno komunalno podjetje Dravograd samostojna pravna oseba, ki posluje v pravnem prometu. Odlok o preoblikovanju Komunalnega podjetja Dravograd v Javno komunalno podjetje Dravograd, družba z omejeno odgovornostjo (MUV, št. 20/1995, v nadaljevanju Odlok) v 16. členu določa, da poslovanje JKP d.o.o. nadzoruje nadzorni organ, ki ga sestavlja 5 članov. Določbe o nadzornem organu vsebuje tudi Statut JKP d.o.o., ki ga je nadzorni svet sprejel na svoji seji dne 23. 1. 1996. Nadzorni svet je torej povsem samostojen nadzorni organ družbe JKP d.o.o. Glede na navedeno organ ugotavlja, da ni pristojen za podajanje takšnih zahtevanih informacij oziroma ne razpolaga z informacijami javnega značaja (fotokopije zadnjih 12 zaporednih zapisnikov sej nadzornega sveta), kot jih v tej zvezi zahteva prosilec. Prosilec se bo torej moral z zahtevo obrniti na JKP d.o.o., konkretno na Nadzorni svet.
Zoper odločitev organa je prosilec dne 3. 11. 2011 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej pojasnjuje, da se pritožuje glede zavrnilnega dela odločbe, to je glede fotokopije zadnjih 12 zaporednih zapisnikov sej nadzornega sveta JKP d.o.o. Organ je vendar ustanovitelj in 100% družbenik JKP d.o.o. Zato je navedeno dejstvo še posebej osupljivo, da organ ne poseduje zapisnikov nadzornega sveta in jih prosilcu ne more posredovati. Po mnenju prosilca je organ, tudi če zahtevanih zapisnikov ne poseduje, glede na svojo vlogo in položaj, v skladu z ZDIJZ, dolžan omogočiti dostop do informacij, ki jih je zahteval prosilec.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca, na podlagi 239. člena ZUP, dne 4. 11. 2010 posredoval organu.
Organ je pritožbo prosilca dne 23. 11. 2010 odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno in pravočasno.
Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 090-207/2010/2 z dne 9. 12. 2010, pozval, naj mu posreduje dokumente, ki jih je zahteval prosilec oz. v kolikor z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, naj to izčrpno pojasni.
Organ se je na poziv Pooblaščenca odzval dne 15. 12. 2010, z dopisom št. 0901-0005/2010-IP z dne 14. 12. 2010. Odgovoru je organ priložil 12 zadnjih zaporednih zapisnikov Nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Dravograd d.o.o., skupaj z dopisom tega podjetja št. 267/2010 z dne 14. 12. 2010. Iz slednjega izhaja, da je Javno komunalno podjetje Dravograd d.o.o. organu predmetne zapisnike posredovalo dne 14. 12. 2010 (kar izhaja tudi iz prejemnega žiga Občine Dravograd, odtisnjenega na dokumentu).
Iz dopisa št. 0901-0005/2010 z dne 14. 1. 2011 izhaja, da je organ prosilcu navedenega dne posredoval 12 zadnjih zaporednih zapisnikov Nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Dravograd d.o.o. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec prosilca dne 18. 1. 2011 pozval, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi. Prosilec je Pooblaščencu dne 20. 1. 2011 sporočil, da pri pritožbi vztraja. Iz navedb prosilca izhaja, da še vedno čaka odločbo Pooblaščenca, saj mu organ, v skladu z ZUP in ZDIJZ ni izdal odločbe in ni pojasnil, zakaj prvotna odloča ne velja več. S takim odgovorom organa prosilec ni zadovoljen. Navaja, da pričakuje obe utemeljeni odločbi (torej odločbo organa in odločbo Pooblaščenca).
Pritožba ni utemeljena.
Za obravnavo konkretne pritožbene zadeve je bistveno vprašanje definicije informacije javnega značaja. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti in da z njo razpolaga.
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v tč. 2 zahteve z dne 30. 7. 2010, to je z 12 zadnjimi zaporednimi zapisniki Nadzornega sveta JKP Dravograd d.o.o. Prosilec se je zoper zavrnilno odločbo organa pritožil iz razloga, ker meni, da tudi v kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, bi jih bil dolžan pridobiti in jih posredovati prosilcu.
Pooblaščenec se z navedenimi pritožbenimi razlogi prosilca ne more strinjati. Iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ne more dvomiti v navedbe organa v izpodbijani odločbi, da v času odločanja o zahtevi prosilca zapisnikov Nadzornega sveta JKP Dravograd d.o.o. ni imel in jih iz tega razloga prosilcu tudi ni mogel posredovati. Izpodbijana odločba je tako pravilna in zakonita. Ob navedenem Pooblaščenec poudarja, da kot pritožbeni organ presoja vprašanje, ali je organ z zahtevanimi dokumenti razpolagal v času izdaje izpodbijane odločbe. Predmet presoje Pooblaščenca kot pritožbenega, drugostopenjskega organa, je namreč pravno in dejansko stanje, ki je veljalo ob izdaji izpodbijane odločbe oz. presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe prvostopenjskega organa. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da organ v času, ko je odločal o zahtevi prosilca, zapisnikov ni posedoval, je zlasti dopis JKP Dravograd d.o.o. št. 267/2010 z dne 14. 12. 2010, iz katerega izhaja, da je ta organu zahtevane zapisnike posredoval šele dne 14. 12. 2010, in sicer na poziv organa, ki je dokumente od njega zahteval v zvezi s konkretnim pritožbenim postopkom, ki je tekel pri Pooblaščencu. Pooblaščenec tako v celoti sledi navedbam organa v izpodbijani odločbi, da v času odločanja o zahtevi prosilca ni imel zahtevanih dokumentov. Navedeno po mnenju Pooblaščenca izhaja tudi iz dejstva, da je organ tekom pritožbenega postopka izkazal pripravljenost posredovati prosilcu vse zahtevane dokumente s tem, da mu je po tem, ko je dokumente pridobil, te tudi v celoti posredoval. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ obstoj teh dokumentov oz. lastno razpolaganje z njimi prikriti. Prosilec tudi ne zanika, da je navedene dokumente dejansko prejel, kar izhaja iz njegovega odgovora Pooblaščencu z dne 20. 1. 2011.
V zvezi z navedbami prosilca, da bi bil organ v vsakem primeru dolžan pridobiti zahtevane informacije javnega značaja (tudi, v kolikor z njimi ne razpolaga) in jih posredovati prosilcu, Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ organom zavezancem tega ne nalaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo (ne)zakonitosti ravnanj organa ter v vprašanje, zakaj organ nima dokumentov, ki bi jih po mnenju prosilca moral imeti. Pooblaščenec skladno z načelom zakonitosti organu namreč ne more naložiti, naj za prosilca izdela dokument, s katerim v trenutku odločanja o zahtevi ne razpolaga oz. naj ga pridobi od drugih pravnih oseb. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga. Kot že rečeno, organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Glede procesnih kršitev, ki jih v dopolnitvi pritožbe z dne 20. 1. 2011 navaja prosilec, Pooblaščenec ugotavlja, da te niso podane. Organ je s tem, ko je prosilcu po izdaji izpodbijane odločbe posredoval zahtevane informacije, dejansko nadomestil svojo zavrnilno odločbo. V primeru ugoditve zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, pa organu ni treba izdati pisne odločbe. Iz prvega odstavka 22. člena ZDIJZ namreč izhaja, da če organ zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izda posebne odločbe, temveč napravi le uradni zaznamek. Organ je po ZDIJZ torej dolžan izdati pisno odločbo le, v kolikor dostop do zahtevanih informacij delno ali v celoti zavrne. Povedano drugače, organ s tem, ko je po izdaji izpodbijane odločbe prosilcu zahtevane informacije posredoval, ni v ničemer kršil določb ZDIJZ in ZUP (kot navaja prosilec). V zvezi z navedenim Pooblaščenec tudi poudarja, da je predmet varstva v postopku dostopa do informacij javnega značaja pravica posameznika, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Ko prosilec enkrat prejme zahtevane informacije javnega značaja, torej nima več pravovarstvenega interesa v pritožbenem postopku (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. čl.).
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka