Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-199/2010
Kategorije: Kršitev postopka
Številka: 090-199/2010/
Datum: 22.11.2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega in drugega odstavka 251. člena, 247. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilec) zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-6/2010/3 z dne 27.10.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO
1. Odločba organa se odpravi po uradni dolžnosti.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
in
SKLEP
1. Zahteva prosilca se zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 05.09.2010 na organ naslovil zahtevo za vpogled, elektronski zapis ali fotokopije ugotovitev Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij v zvezi (v delu) s povzetim stanjem v ZPKZ Dob. Organ je dne 27.10.2010 izdal odločbo št. 090-6/2010/3, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, in sicer s sklicevanjem na izjemi iz 11. in 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa dne 02.11.2010 vložil pritožbo, v kateri pojasnjuje, da je izdana odločba organa kopija odločbe organa št. 090-1/2010/3 z dne 12.5.2010, spremenjeni so le datumi. Odločbo organa z dne 12.5.2010 je Informacijski pooblaščenec odpravil, česar organ po mnenju prosilca ne spoštuje in tako odteguje poročila, katerih prikaz je v javnem interesu. V preostalem prosilec v pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je navedel v pritožbi dne 20.5.2010, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacijski pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da je pravilna ugotovitev v pritožbi, da je odločba organa v pretežnem delu kopija odločbe št. 090-1/2010/3 z dne 12.5.2010, v preostalem pa so navedbe v pritožbi neutemeljene, saj ne izhajajo iz dejstva, da je bilo o istovrstni zahtevi prosilca že odločeno in da so bila vsebinsko enaka pritožbena navajanja že ovrednotena v odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4 z dne 2.7.2010. Tudi organ je pri odločanju v celoti spregledal dejstvo, da je prosilec iste dokumente, kot so predmet zahteve z dne 05.09.2010, od istega organa že zahteval dne 14.3.2010 in da je bilo o tej zahtevi že odločeno tudi na drugi stopnji, in sicer z zgoraj navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca. Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je Informacijski pooblaščenec na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je Informacijski pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (prva točka izreka odločbe) in zadevo rešil sam (prva točka izreka sklepa).
V dopolnjenem postopku je Informacijski pooblaščenec izhajal iz sledečih dejstev:
- zahteva prosilca se z dne 5.9.2010 nanaša na poročila članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij s povzetim stanjem v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob;
- iste dokumente je prosilec zahteval že 14.3.2010 in na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4 dobil delni dostop do poročil, ki sta ju pripravila … in … . V pritožbenem postopku, ki je pri Informacijskem pooblaščencu tekel pod št. 090-114/2010, je bilo ugotovljeno, da enotno poročilo članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij o stanju z ZPKZ Dob ne obstaja, ampak obstajata samo poročili navedenih dveh članov tega Sveta. Ta ugotovitev jasno sporoča, da poročil ostalih treh članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij ni oziroma da organ z njimi ne razpolaga.
Iz navedenih dejstev izhaja, da je prosilec dne 5.9.2010 od organa zahteval dokumentacijo, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (tako o poročilih, ki obstajata, kot o poročilih, ki ne obstajajo). Ker obstaja možnost, da bi kateri od članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij organu posredoval poročilo o stanju v ZPKZ Dob po tem, ko je bila izdana odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4, je bilo v konkretnem primeru treba preveriti, ali je bilo kaj takega storjeno, saj bi to pomenilo spremembo dejanskega stanja, ki bi jo bilo treba ustrezno upoštevati. Za razjasnitev navedenih dejstev je Informacijski pooblaščenec dne 18.11.2010 pri organu opravil ogled in camera, na katerem je bilo ugotovljeno, da se v spisih organa še vedno nahajata samo dve poročili o stanju v ZPKZ Dob, in sicer poročili … in … , o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Ker je iz pritožbe prosilca mogoče zaznati njegovo mnenje, da organ poročila ostalih članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij prikriva, je Informacijski pooblaščenec skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUP (načelo materialne resnice) pri ostalih treh članih Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij preveril, ali so pripravili kakšno poročilo o stanju v ZPKZ Dob in ali so to poročilo posredovali organu. Vsi trije člani Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij (…) so pisno pojasnili, da poročil o stanju v ZPKZ Dob niso pripravili. To pomeni, da je vsestransko potrjeno in dokončno dokazano dejstvo, ki je bilo ugotovljeno že v odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4 z dne 2.7.2010, to pa je, da drugih poročil o stanju v ZPKZ Dob ni, zato organ z njimi tudi ne more razpolagati.
Dejansko stanje glede (ne)obstoja zahtevanih dokumentov se od izdaje odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4 torej ni spremenilo, kar pomeni, da je bilo o vsem, kar je prosilec zahteval od organa dne 5.9.2010, že pravnomočno odločeno z odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-114/2010/4 z dne 2.7.2010. To pa pomeni, da je treba zahtevo prosilca z dne 05.09.2010 skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči s sklepom, kar je Informacijski pooblaščenec storil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
K točki 2 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka