Prosilec - Mestna občina Celje
+ -Številka: 090-198/2010/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-198/2010/2
Datum: 23. 11. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., (v nadaljevanju prosilca), z dne 2. 11. 2009, zoper odločbo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2010, z dne 22. 10. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 16. 9. 2010 na organ naslovila zahtevo, s katero sta zahtevala, da jima organ pošlje fotokopijo listine, s katero si je Oddelek za okolje in prostor ter komunalo vpisal 100m2 stavbne pravice v svoj vložek št. 1596 in v breme vložka ...... k.o. Škofja vas oz. v breme nepremičnine štev. ....../3 SP.
Organ je prosilcema v prilogi dopisa št. 090-1/2010, z dne 30. 9. 2010 posredoval fotokopijo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice št. 201/08 SP, z dne 13. 10. 2008 in fotokopijo zemljiškoknjižnega predloga z dne 27. 11. 2008, ki ga je Okrajno sodišče v Celju prejelo dne 28. 11. 2008. Dne 4. 10. 2010 sta prosilca pri organu vložila pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, v kateri sta navedla, da se prejeta dokumenta nanašata na 6,40 m2, zaradi česar nista odgovor na njuno zahtevo z dne 16. 9. 2010. Prosilca sta zato organ prosila, da jima pošlje fotokopijo dokumenta za vpis 100m2 stavbne pravice v breme nepremičnine št. ....../3, ki sta ga prosilca zahtevala v vlogi z dne 16. 9. 2010.
Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-1/2010, z dne 22. 10. 2010, v kateri je pojasnil, da je prosilcema posredoval fotokopijo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice št. 201/08 SP, z dne 13. 10. 2008 in fotokopijo zemljiškoknjižnega predloga z dne 27. 11. 2008. Ker z drugimi dokumenti v tej zadevi ne razpolaga, je organ zahtevo prosilcev zavrnil. Pri tem je organ še pojasnil, da je sodišče v obrazložitvi sodne odločbe v konkretni zemljiškoknjižni zadevi na drugi stopnji zapisalo, da sodišče ne vpisuje kvadratur, ki so manjše od 100m2, kljub temu, da je organ tako v pogodbi kakor tudi v zemljiškoknjižnem predlogu predlagal pristojnemu sodišču vpis stavbne pravice v površini 6,4m2. To je po mnenju organa razlog, da prihaja do odstopanja med zemljiškoknjižnim predlogom in sklenjeno pogodbo ter dejansko navedbo v zemljiški knjigi.
Organ je dne 2. 11. 2010 prejel pritožbo, ki sta jo prosilca vložila, ker menita, da odločba št. 090-1/2010, z dne 22. 10. 2010 krši njune pravice, in ker sta prepričana, da dokument obstaja in je njun zahtevek upravičen. Sodišče po mnenju prosilcev nikakor ni moglo izvršiti vpisa brez dokumenta, saj tudi vedeti ni moglo za izkrivljene namene organa. Prav tako je nevzdržna trditev, da se v zemljiški knjigi ne vpisujejo manjše kvadrature od 100 m2. S tem stališčem bi bila uzakonjena uradna kraja premoženja posameznim lastnikom, za kar pa se niso odločili, niti z ničemer dogovorili. To je sigurno v popolnem nasprotju s pravno državo. Prosilca sta v nadaljevanju opisala svojo povezavo z zahtevanim dokumentom in dogodke, ki so se od leta 1989 naprej odvijali v zvezi z nepremičnino, na katero se nanaša tudi v konkretnem primeru zahtevani dokument. Prosilca menita, da sta upravičena do dokumenta, s katerim je organ ta nedopusten vpis v zemljiško knjigo izvedel in ga tudi izdal.
Organ je pritožbo prosilcev odstopil Pooblaščencu z dopisom št. 090-1/2010, z dne 8. 11. 2010, ki mu je priložil spis št. 090-1/2010, v katerem je vodil postopek na podlagi obravnavane zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, in spis št. 3502-62/2009, ki se nanaša na ustanovitev stavbne pravice na parceli št. ....../3.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnika oziroma prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot organ lokalnih skupnosti sodi v krog organov, ki so zavezani posredovati informacije javnega značaja. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Ker prosilca v pritožbi podrobno pojasnjujeta svoji vlogi v postopku, ki se nanaša na vknjižbo stavbne pravice na parceli št. ....../3, na katero se navezuje tudi zahtevani dokument, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Skladno z navedenim, dejstvo, da sta …………… lastnika nepremičnine, na kateri je bila ustanovljena stavbna pravica, v obravnavanem primeru ni pravno relevantno. Iz vsega navedenega izhaja tudi, da namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasledujeta prosilca, za rešitev njune pritožbe v konkretnem primeru ni pravno relevanten. V skladu z ZDIJZ je torej treba presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in nato, ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcema.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Pooblaščenec ugotavlja, da 7. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993) določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Navedeno pomeni, da dokumenti, ki jih organ poseduje v zvezi z razpolaganjem s premoženjem, sodijo v delovno področje organa. Navedeno pomeni tudi, da dokumenti, ki jih organ potrebuje za vložitev predloga za vknjižbo stavbne pravice, sodijo v delovno področje organa. V nadaljevanju je bilo tako treba razjasniti vprašanje, ali v konkretnem primeru zahtevani dokument obstaja.
3. Dokument, ki je bil podlaga za vpis 100m2 stavbne pravice na nepremičnini s parc. št. ....../3
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumentom, ki je bil podlaga za vpis 100m2 stavbne pravice v breme nepremičnine št. ....../3, kar v pritožbi zatrjujeta prosilca. Pooblaščenec je zato presojal, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
V konkretnem primeru naj bi zahtevani dokumenti nastali v postopku vknjižbe stavbne pravice, ki ga ureja Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1). Ta v 30. členu določa, da mora biti predlogu za vknjižbo stavbne pravice priložena listina, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva (npr. pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, op. Pooblaščenec). Predlog za vknjižbo stavbne pravice se vloži pri zemljiškoknjižnem sodišču, ki na podlagi 29. člena ZZK-1 odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Iz navedenega izhaja, da je organ za vknjižbo stavbne pravice na nepremičnini s parc. št. ....../3 moral vložiti zemljiškoknjižni predlog in pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice kot listino, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva. Pooblaščenec je zato pregledal celotno vsebino spisa zadeve št. 3502-00062/2009, v kateri je organ obravnaval ustanovitev stavbne pravice na nepremičnini parc. št. ....../3, vpisani pri vl. št. ...... k.o. Škofja vas. Pooblaščenec ob tem ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega si je po navedbah prosilcev organ vpisal stavbno pravico v izmeri 100m2 v svoj vložek št. 1596 in v breme vložka ...... k.o. Škofja vas oz. breme nepremičnine štev. ....../3 SP. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec po natančnem pregledu celotnega spisa ugotovil, da je organ predlagal vpis stavbne pravice pri nepremičnini parc. št. ....../3, vpisani pri vložku št. ...... k.o. Škofja vas z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 27. 11. 2008, ki ga je okrajno sodišče v Celju prejelo dne 28. 11. 2008. Priloga tega zemljiškoknjižnega predloga je bila Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice št. 201/08, z dne 13. 10. 2008. Oba navedena dokumenta se glasita na vknjižbo stavbne pravice v izmeri 6,40m2 in ne v izmeri 100m2. Spis št. 3502-00062/2009 ne vsebuje nobenega dokumenta, na podlagi katerega naj bi organ predlagal vpis obravnavane stavbne pravice v izmeri 100m2. Poleg tega kaže na to, da organ ni predlagal vpisa stavbne pravice v izmeri 100m2, tudi sklep Okrajnega sodišča v Celju v zadevi Dn št. 7363/2008, z dne 11. 12. 2008, ki je bil izdan na podlagi zemljiškoknjižnega predloga organa z dne 27. 11. 2008, ki ga je okrajno sodišče v Celju prejelo dne 28. 11. 2008. S tem sklepom se je dovolil vpis obravnavane stavbne pravice za potrebe izvedbe in uporabe ter vzdrževanja podporne škarpe v izmeri 6,40m2. Skratka, tudi odločitev Okrajnega sodišča v Celju, ki je odločalo o zemljiškoknjižnem predlogu organa za vpis obravnavane stavbne pravice, nedvomno kaže na to, da organ ne razpolaga z dokumentom za vpis 100m2 stavbne pravice v breme nepremičnine št. ....../3, saj takšnega dokumenta organ očitno ni predložil sodišču. Pooblaščenec je tudi po pregledu izpiska iz zemljiške knjige za vložek št. ...... k.o. Škofja vas ugotovil, da iz lista C izhaja, da je organ predlagal vpis obravnavane stavbne pravice na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice št. 201/08 SP z dne 13. 10. 2008.
V prid navedbam organa v izpodbijani odločbi govori tudi dejstvo, da je organ zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju v zadevi Dn št. 7363/2008, z dne 11. 12. 2008, vložil ugovor, v katerem je med drugim zatrjeval, da je predmet stavbne pravice 6,40m2 in ne 100m2 nepremičnine, kot je sodišče po mnenju organa napačno povzelo. Tudi opisano ravnanje organa kaže na to, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi se v zvezi s predlogom za vpis obravnavane stavbne pravice glasil na 100 m2, ker v nasprotnem primeru ne bi vlagal pravnega sredstva, sklicujoč se na navedeni pritožbeni razlog.
Dejstvo, da je organ prosilcema v prilogi dopisa št. 090-1/2010, z dne 30. 9. 2010 posredoval fotokopijo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice št. 201/08 SP, z dne 13. 10. 2008 in fotokopijo zemljiškoknjižnega predloga z dne 27. 11. 2008 (pri čemer se oba dokumenta nanašata na izmero 6,40m2) kaže na to, da je organ želel delovati transparentno in zahtevi prosilcev ugoditi, saj je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi prosilca seznanil z vsemi informacijami, ki jih ima v zvezi s predlogom za vpis stavbne pravice pri nepremičnini parc. št. ....../3, vpisani pri vložku št. ...... k.o. Škofja vas.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo nezakonitosti ravnanj organa, geodetov, upravne enote in sodišča, ki jih zatrjujeta prosilca v svoji pritožbi, ter v vprašanje, zakaj organ nima dokumenta, ki bi bil podlaga za vpis 100m2 stavbne pravice v breme nepremičnine št. ....../3 ter v vprašanje, ali se v zemljiško knjigo vpisujejo kvadrature, ki so manjše od 100m2. Poleg tega Pooblaščenec skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj za prosilca izdela dokument, s katerim v trenutku odločanja o zahtevi ne razpolaga. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcema posreduje dokument, s katerim ne razpolaga. Kot že rečeno, organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi ali izdela dokument za vpis 100m2 stavbne pravice v breme nepremičnine št. ....../3, ki ga zahtevata prosilca.
4. Sklepno
Zgornji argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da organ z dokumentom, na katerem naj bi temeljil predlog organa za vpis stavbne pravice pri nepremičnini parc. št. ....../3, vpisani pri vložku št. ...... k.o. Škofja vas, v izmeri 100m2, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilcev na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilca sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka