Prosilka - Infra d.o.o.
+ -Številka: 090-196/2010
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-196/2010/
Datum: 9. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2010, …………..(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 15. 10. 2010, številka: 1021094, Infre d.o.o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije tistih delov notarskih zapisov o prodaji nepremičnin v postopku izgradnje HE Blanca, v katerih ti za nepremičnine, katerih lastniki so: Kodeh, Kragl Božo in Jožefa, Logar, Bregar, Hatunšek in Lisec, vsebujejo naslednje informacije:
- parcelne številke,
- prodajne cene teh nepremičnin,
- ime in priimek lastnika nepremičnine.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 30. 9. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala podatek iz notarskega zapisa o prodaji nepremičnin v postopku izgradnje HE Blanca, ki mora vsebovati parcelno(e) številk(o)e in prodajno ceno za: ........, ............, ............., ............, ............ in ............ Z zahtevano informacijo se želi seznaniti z vpogledom ali v obliki fotokopije.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 15. 10. 2010, številka: 1021094, s katero je zahtevo prosilke z dne 4. 10. 2010 v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da se podatki, ki jih zahteva prosilka, nanašajo na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pravni posli za pridobitev zemljišč navedenih lastnikov so bili sklenjeni s posameznimi fizičnimi osebami, tako da tudi posamezen znesek kupnine (prodajne cene) prejete za določeno nepremičnino predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je organ na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ odločil, kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe. Ob tem je organ pojasnil, da je bilo v zadevi za pridobitev informacij javnega značaja za iste nepremičnine in lastnike, vložene s strani iste prosilke, zahteva z dne 11. 6. 2010, na drugi stopnji pri Informacijskem pooblaščencu odločeno z odločbo št. 090-133/2010/12, z dne 2. 9. 2010, da so zahtevani podatki varovani osebni podatki posameznikov, saj za njihovo posredovanje javnosti ne obstaja ustrezna zakonska podlaga. Pooblaščenec pa je tudi ugotovil, da podatki izvirajo iz zasebne sfere posameznikov in ne obstaja nikakršen interes javnosti, da bi se s temi podatki seznanila.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 26. 10. 2010 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da je sedaj, ko se omenjeni projekti zaključujejo, prišla (tudi na osnovi javne objave nekaterih podatkov) do podatkov, na osnovi katerih je ugotovila, da je bila pri cenitvi stanovanjske hiše v primerjavi z drugimi cenitvami močno oškodovana. Vsled navedenega je zahtevala podatke iz notarskih zapisov kot izhaja iz vložene zahteve. Ker je organ javno podjetje v 100% državni lasti, prosilka meni, da je organ kazensko in materialno odgovoren za transparentno poslovanje ter ne oškodovanje in zavajanje posameznih strank na račun drugih.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 3. 11. 2010, številka: 1021165, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ker organ po določilu 2. odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 4. 11. 2010, št. 090-196/2010/2 pozval, da mu posreduj dokumente, ki so predmet zahteve prosilke, v izvorni obliki, brez izločanja.
Dne 16. 11. 2010 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na javno podjetje Infra d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save v skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (v nadaljevanju ZPKEPS), Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save (v nadaljevanju Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe), Akta o ustanovitvi javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. (v nadaljevanju Akt) ter Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save (v nadaljevanju Pogodba). Po podatkih iz spletne strani organa gospodarska javna služba urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save obsega:
- ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save.
Organ za izvajanje gospodarske javne službe urejanje voda glede na določbo 4. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe pridobiva sredstva:
- iz proračunskega sklada za vode v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
- iz proračuna ministrstva, pristojnega za okolje, za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z vodami v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, ter
-z opravljanjem dejavnosti, ki so vpisane v sodni register.
Glede na vse navedeno je moč zaključiti, da je javno podjetje Infra d.o.o. kot izvajalec javne službe zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ. Ker so predmet zahteve prosilke podatki iz notarskega zapisa o prodaji nepremičnin v postopku izgradnje HE Blanca, ki ga je organ vodil v okviru opravljanja javne službe, v imenu in za račun Republike Slovenije, zahteva prosilke nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga in se nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
2. Predmet presoje Pooblaščenca
Prosilka je v svoji zahtevi izrecno izpostavila, da želi iz notarskih zapisov o prodaji nepremičnin za poimensko navedene posameznike podatke o parcelnih številkah in prodajni ceni. Navedeno pomeni, da so predmet presoje samo navedeni deli notarskega zapisa, ne pa ostale informacije, saj niso predmet zahteve prosilke.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je v nadaljevanju preizkusil le še vprašanje, ali so v zahtevanih dokumentih podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma, ali je organ zahtevo prosilke utemeljeno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.
ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec v zvezi z navedenim opozarja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar v določenih primerih, velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je ugotovil, da podatki o imenih in priimkih posameznikov, ki so navedeni v notarskih zapisih prodajnih pogodb, skupaj s parcelnimi številkami nepremičnin katerih lastniki so in višina kupnine, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Na njihovi podlagi je namreč mogoče te posameznike točno določiti, zato je kriterij osebnega podatka, v skladu z definicijo iz 1. točke. 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, nedvomno izpolnjen. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali gre pri vseh navedenih podatkih za tiste osebne podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-1 varovani, ali pa gre za t.i. nevarovane osebne podatke.
Ime in priimek posameznika je v obravnavanem primeru neposredno povezan s porabo javnih sredstev, saj so navedeni posamezniki na podlagi kupnih oz. menjalnih pogodb vstopili v pogodbeno razmerje z državo preko organa, ki je deloval v imenu in za račun države RS. V skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Ur. l. RS, številka 61/2000 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPKEPS) je namreč določeno, da je organ kot koncesionar zavezan, da zemljišča na območju hidroelektrarn kupuje v imenu in za račun Republike Slovenije, sredstva pa se zagotovijo iz državnega proračuna (10. člen). Organ je ob tem zavezan postopati tudi v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 14/2007, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPDPO). Stvarno premoženje, v skladu s 1. točko 3. člena ZSPDPO, pa so tako nepremičnine kot premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem, v skladu z 2. točko istega člena, pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDPO nadalje v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel predmetnih postopkov, določa načelo preglednosti in načelo javnosti ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih skupnosti. 7. člen tako določa, da upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V konkretni zadevi pa je še bolj pomemben 8. člen ZSPDPO, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Pooblaščenec tako poudarja, da je podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku (kupnini), pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na neki način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba tudi podatek o prejemniku javnih sredstev, kljub ugotovitvi, da gre za osebni podatek, šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.
Glede podatkov o parcelnih številkah Pooblaščenec poudarja, da predstavljajo predmet pogodbe med organom, ki nastopa v imenu Republike Slovenije in drugo pogodbeno stranko. Javnost ima pravico izvedeti za kakšno vrednost je država od določenega posameznika odkupila oziroma se kako drugače zavezala za konkretne nepremičnine, ki jih potrebuje v postopku izgradnje HE Blanca, saj gre za sredstva, izplačana iz proračuna države. Podatki o parcelnih številkah so objavljeni tudi v zemljiški knjigi, ki je v skladu s 1. odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevaje vse navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno je v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca na podlagi določb ZSPDPO potrebno podatke o parcelnih številkah, skupaj s podatki o prejemniku in višini kupnine obravnavati kot podatke, ki so v skladu z 8. členom ZSPDPO javni, saj predstavljajo podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem države. Podatke o parcelnih številkah je tako potrebno v skladu z določbami ZZK-1 ter določbami ZSPDPO šteti kot javne, torej takšne podatke, katerih razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Prav tako je potrebno kot javne šteti podatke o posamezniku, ki je vstopil v pogodbeno razmerje z državo kot tudi podatke o višini kupnin, saj po ZSPDPO pomenijo podatek o razpolaganju s stvarnim premoženjem države.
V kolikor bi namreč podatki o tem, katere parcele so bile predmet pogodb med organom in posameznikih, ter podatki o višini kupnine, ki je bila v teh pogodbah dogovorjena, ostali prikriti tako prosilcu kot tudi splošni javnosti, bi bil s takšnim ravnanjem izničen celoten namen ZSPDPO, ki tako državne organe kot tudi organe lokalne samouprave izrecno poziva k transparentnosti in javnosti predmetnih postopkov.
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Kot je Pooblaščenec že pojasnil zgoraj, pri podatkih o parcelnih številkah ter podatkih o višini kupnin ne gre za podatke, ki bi bili varovani po določbah ZVOP-1 in jih mora organ prosilcu posredovati že iz razloga, ker navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot dodaten argument pa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre pri navedenih podatkih obenem tudi za podatke o porabi javnih sredstev, kot izhaja iz 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec opozarja, da gre pri sklepanju kupoprodajnih in menjalnih pogodb med organom oziroma državo in posamezniki za pravne posle, ki pomenijo razpolaganje s stvarnim premoženjem države ter tako vplivajo na javnofinančne tokove oziroma na državni proračun.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v 15 (petnajstih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot je navedeno v izreku te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka