Prosilec - Upravna enota Nova Gorica
+ -Številka: 090-195/2010/3
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-195/2010/3
Datum: 11. 11. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………………............... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5102 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), številka 090-30/2010-5 z dne 14. 10. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 20. 9. 2010 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval dokument, ki je sprožil poizvedbo organa glede naslova dejanskega prebivališča prosilca.
Organ je dne 14. 10. 2010 izdal odločbo št. 090-30/2005-5, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, tako da je prosilcu posredoval pobudo za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, ki je bila podana na zapisnik pri organu dne 21. 6. 2010, vendar je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v navedenem dokumentu prekril osebne podatke prič. Organ je prosilcu v dodatnem dopisu z dne 14. 10. 2010 še pojasnil, da je bil postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča stranke uveden po uradni dolžnosti, na podlagi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 59/2006 uradno prečiščeno besedilo in št. 111/2007, v nadaljevanju ZPPreb), ki določa, da če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oz. na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oz. je obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stanja prebivališča.
Prosilec se je na odločbo organa dne 20. 10. 2010 pritožil. V pritožbi je navedel, da posredovani dokument vsebuje neresnične navedbe prič, zaradi česar zahteva, da se mu dokument razkrije v celoti, da lahko sproži ustrezne postopke zoper priči. V kolikor tega organ ne želi storiti, prosilec pričakuje, da bo organ ustrezno ukrepal zoper priči zaradi njunih lažnih navedb.
Organ po prejemu pritožbe prosilcev odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-30/2010-9 z dne 27. 10. 2010.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh upravnih organov. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru postopkov preverjanja naslova stalnega prebivališča prosilca, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi ZPPreb vodi organ.
Pogoja, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki, pa pomenita, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja zahtevanih dokumentov v materializirani obliki niti dejstva, da z njimi razpolaga. Poleg tega je organ zahtevano dokumentacijo posredoval Pooblaščencu v pregled. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
2. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.
2.1 Izjema varstva osebnih podatkov
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Zahtevani dokument vsebuje naslednje osebne podatke prič: ime, priimek, naslov prebivališča, datum rojstva, številka osebne izkaznice, ter naslednje osebne podatke stranke v postopku ugotavljanja dejanskega prebivališča: ime, priimek, naslov prebivališča, datum rojstva. Prav tako dokument vsebuje ime zakonske partnerke stranke. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke prič, stranke v postopku in njegove zakonske partnerke, saj so iz vseh navedenih podatkov ti posamezniki zagotovo določljivi.
Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna, če tako določa zakon. V konkretnem primeru ni podana zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prič, stranke v postopku ugotavljanja dejanskega prebivališča ter njegove zakonske partnerke prosilcu. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato jih organ ne sme razkriti.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem teh osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Posledično je Pooblaščenec v skladu s pravili o delnem dostopu ugotovil, da je organ v skladu z navedenimi določbami ZVOP-1 in ZDIJZ pravilno prekril osebne podatke v zahtevanem dokumentu.
3. Sklepno
Pooblaščenec torej ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilca sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka