Glucks Nenad, novinar časnika Reporter - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-193/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji
Številka: 090-193/2010/5
Datum: 23. 11. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Nenada Glücksa, Reporter, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 091-1/2010 z dne 29. 9. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca zoper sklep št. 091-1/2010 z dne 29. 9. 2010 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 30. 8. 2010 na organ naslovil elektronsko pošto, v kateri je med drugim prosil za posredovanje podatka o tem, kje je zaposlena ga……, članica strokovne komisije, ki je predlagala medijske projekte za sofinanciranje.
Organ je posredovanje odgovora dne 2. 9. 2010 zavrnil z obrazložitvijo, da gre za podatek, ki ga brez dovoljenja posameznice ne sme posredovati.
Zoper ta odgovor je prosilec dne 09. 9. 2010 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu organ ni odgovoril glede zaposlitve članice komisije, prav tako pa ni navedel zakonske podlage, zakaj mu odgovora ne želi posredovati. Prosilec pri tem poudarja, da podpis izjave, ki jo podpišejo člani komisije o tem, da niso podane določene okoliščine za dvom v njihovo nepristranskost, še zdaleč ne potrjuje, da oseba res ni (bila) v konfliktu interesov ob ocenjevanju medijskih projektov za sofinanciranje. Strokovna komisija je namreč s točkovanjem ocenila na javni razpis prispele medijske projekte, na podlagi česar je nato ministrica za kulturo med izdajatelje medijev razdelila okoli 3,4 milijone evrov državnega denarja za t.i. pluralizacijo medijev. Prej navedena posebna izjava, ki so jo podpisali vsi člani komisije, zgolj potrjuje, da gre pri opisanem ocenjevanju medijskih projektov za izredno občutljivo delo, pri katerem ne sme biti niti dvoma o pristranskosti ali konfliktu interesov. Prosilec navaja, da je prepričan, da je podatek o tem, kje je zaposlen posamezen član strokovne komisije (v določenem obdobju pred razpisom, med razpisom in v določenem obdobju po razpisu) ne le informacija javnega značaja, ampak ima javnost še posebno upravičenje do nje. Ocenjevanje medijskih projektov je vendar podlaga za razdelitev več milijonov evrov denarja davkoplačevalcev. Dejstvo, da mu ne članica komisije sama, ne organ nista hotela navesti podatka o zaposlitvi, niti nista navedla zakonske podlage za zavrnitev, prosilcu vzbuja še dodaten sum, da gre pri njeni zaposlitvi za konflikt interesov.
Organ je pritožbo prosilca dne 29. 9. 2010, s sklepom št. 091-1/2010, zavrgel kot nedovoljeno. V sklepu organ pojasnjuje, da je pritožba vložena pravočasno ter po upravičeni osebi, ni pa dovoljena, saj izpodbijani delno zavrnilni odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, itd..Organ je namreč prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, ker z dokumentom, iz katerega bi lahko pridobil podatek in s tem odgovor na vprašanje prosilca, ne razpolaga. V skladu s tem je pritožbo prosilca, po 2. odstavku 240. čl. ZUP, zavrgel.
Zoper sklep št. 091-1/2010 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je prosilec dne 12. 10. 2010 pri organu vložil pritožbo. V njej pojasnjuje, da je organ zavrgel njegovo pritožbo zoper delno zavrnilni odgovor z dne 2. 9. 2010, za posredovanje informacije za medije v zvezi z zaposlitvijo članice strokovne komisije za področje programskih medijskih vsebin. Prosilec navaja, da je organ njegovo pritožbo zavrgel iz razloga, ker z zahtevanim dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje, ne razpolaga, pri čemer pa izrecno opozarja na odgovor organa z dne 2. 9. 2010, v katerem je organ med drugim zapisal: »Članica strokovne komisije …..je bila v času dogovarjanja za delo v strokovni komisiji zaposlena…... Kje je trenutno zaposlena, pa je podatek, ki ga brez njenega dovoljenja ne moremo posredovati.« Iz tega odgovora po mnenju prosilca torej sledi, da organ s podatkom o zaposlitvi članice razpolaga, vendar mu ga ne more posredovati, ker za to nima njenega dovoljenja.
Pritožbo prosilca zoper izpodbijani sklep je organ dne 27. 10. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 12. 11. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je organ vztrajal, da podatka o trenutni zaposlitvi članice strokovne komisije za programske vsebine medijev nima in da tega niti ni dolžan preverjati. Član predmetne strokovne komisije mora ob imenovanju predložiti podpisano izjavo v skladu s 7. odstavkom 4a. člena Zmed, s katero se zaveže (pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo), da ni razlogov za nezdružljivost po tem členu. Organ je pri tem pojasnil, da je navedeno tudi v skladu z mnenjem Računskega sodišča, ki tega v porevizijskem poročilu za leta 2006-2008 ni obravnavalo kot kršitev. Vse morebitne spremembe v statusu zaposlitve mora član strokovne komisije sam sporočiti organu, v kolikor ta sprememba vpliva na izpolnjevanje pogojev po 7. odstavku 4a. člena Zmed. Za postopek imenovanja članov strokovnih komisij se uporablja Pravilnik o strokovnih komisijah (Ur. l. RS, št. 109/02), ki je sprejet na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02). V tem postopku se smiselno uporablja ZUP, zato organ meni, da je oseba, v kolikor so podani razlogi za izločitev iz konkretnega postopka, dolžna sama sporočiti te razloge. Konkretna članica komisije spremembe zaposlitve, ki bi bila v nasprotju s 7. odstavkom 4a. člena Zmed, ni sporočila, kar pomeni, da za organ še vedno velja njena podana izjema (da razlogi nezdružljivosti po zgoraj navedeni pravni podlagi niso podani).
Pritožba ni utemeljena.
Ker je prosilec od organa zahteval odgovore na vprašanja kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge, je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 6. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
Skladno z določbo devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru je predmet presoje Pooblaščenca pravilnost in zakonitost sklepa organa št. 091-1/2010 z dne 29. 9. 2010, s katerim je organ pritožbo prosilca zavrgel, ker zahtevani odgovor na vprašanje ne izhaja iz materializiranega dokumenta, s katerim bi razpolagal organ. Pooblaščenec je tako moral v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje, ki ga je zahteval prosilec (to je, kje je zaposlena določena članica strokovne komisije).
Pooblaščenec je na podlagi podrobnega pregleda s strani organa posredovane dokumentacije ter na podlagi dodatnih pojasnil, ki jih je s strani organa prejel na ogledu in camera, ugotovil, da podatek o tem, kje je trenutno zaposlena ga……, članica strokovne komisije, ki je predlagala medijske projekte za sofinanciranje, ne izhaja iz nobenega konkretnega dokumenta, ki bi ga posedoval organ.
Pooblaščenec nadalje še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru pristojen ugotavljati zgolj dejstvo, ali pri organu obstaja dokument v materializirani obliki, iz katerega bi bili razvidni podatki, ki so hkrati odgovor na prosilčevo vprašanje, ne more pa se spuščati v preverjanje, ali je morda kdorkoli izmed uslužbencev organa, s samim podatkom o zaposlitvi članice strokovne komisije tudi dejansko seznanjen. Prav tako Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost dejstva, da organ z zahtevanim podatkom ne razpolaga oz. da bi se spuščal v vprašanje, ali bi z njim moral razpolagati. Pooblaščencu sicer niso znani razlogi, zakaj je organ prosilčevo zahtevo za posredovanje odgovora na vprašanje najprej zavrnil z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke, kasneje pa navajal, da informacije sploh nima, vendar takšno »spremenljivo« postopanje organu zagotovo ni v prid. Pooblaščenec tako nima nobenega razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec oziroma, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanje prosilca, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje 9. odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je organ pravilno zavrgel pritožbo prosilca, Pooblaščenec pa je njegovo odločitev, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP potrdil in pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka