Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-177/2010/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-177/2010/6
Datum: 19. 10. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 3. 9. 2010, ………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-81/2010 z dne 12. 8. 2010, Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 29. 6. 2010 vložil zahtevo po ZDIJZ, s katero je od organa zahteval fizično izročitev naslednjih študij:
1. Študije o geoloških raziskavah in projektu akumulacijskega zajetja na Kolarjevem vrhu,
2. Vse študije, ki so bile opravljene o možnostih kabliranja, ne glede na traso,
3. Študije prof. ……... o neprimernosti umeščanja 2X400kv daljnovoda na južno traso in
4. Finančno konstrukcijo projekta.
Prosilec je navedel, da študije pričakuje v najkrajšem možnem času, prevzel pa ji jih na Mestni občini Maribor, na Sektorju za urejanje prostora.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ izdal odločbo št. 090-81/2010 z dne 12. 8. 2010, s katero je zahtevi prosilca ugodil v tč. 1 in 2, in sicer je prosilca napotil na spletni naslov, kje so dostopne zahtevane študije, pripravljene v okviru priprave Državnega prostorskega načrta za Črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor (te študije so: Študija o geoloških raziskavah in projektu akumulacijskega zajetja na Kolarjevem vrhu in vse študije, ki so bile opravljene o možnosti kabliranja, ne glede na traso). V preostalem delu (glede študije prof. ………. o neprimernosti umeščanja 2X400kv daljnovoda na južno traso in finančne konstrukcije projekta) je organ zahtevo prosilca zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga. Pri tem organ pojasnjuje, da vodi postopek priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor, pri čemer zahtevana dokumenta pod tč. 3. in 4. zahteve prosilca nista predmet postopka priprave DPN, zato organ teh dokumentov niti ni dolžan pridobiti.
Zoper odločitev organa je prosilec dne 6. 9. 2010 pri organu vložil pritožbo. V njej med drugim pojasnjuje, da informacije, ki so prosto dosegljive na spletnem naslovu, na katerega ga je napotil organ, ne ustrezajo njegovi zahtevi, niti niso skladne s 5. členom Zakona o prostorskem načrtovanju, ki govori o načelu javnosti, prva tako pa je treba upoštevati 19. člen istega zakona, ki natančno določa sestavine prostorskega akta in njegovo dostopnost. Prosilec navaja, da glede na to, da je v programu priprave predvideno iskanje trase daljnovodnega priključka v dveh smereh, ga je vedno zanimalo, kateri razlogi so prevladali pri izbiri povezave, vendar odgovora ni dobil. Severna trasa, katere načrtovalec je bil prof. …………, je postala podlaga za traso in prosilca čudi, kako da organ tega projekta nima, saj bi sicer organ ne mogel trmasto vztrajati na odpiranju povsem nove in po vrhu vsega še nerentabilne in nedostopne trase. Po mnenju prosilca je bil k izročitvi te študije zavezan investitor, kakor tudi organ skladno s 17. točko priloge 6. člena Aarhuške konvencije, ki določa sodelovanje javnosti v primeru, da je predvidena »gradnja nadzemne električne napeljave z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km«. V primeru daljnovodne povezave gre za napetost 2 x 400 kV in dolžino 22 km. Prosilec obenem meni, da je za konkreten primer izjemnega pomena tudi finančna konstrukcija projekta, saj je iz projekta, ki je bil predstavljen občinskim svetnikom občine Selnica ob Dravi razvidno, da bo projekt predvidoma stal 160 mio EUR, sedaj pa je po zadnjih informacijah cena narasla na preko 400 mio EUR. Po mnenju prosilca bi oba zahtevana projekta, skladno s predstavitvenimi podlagami, ki so se dogajale na javnih razgrnitvah, morala biti del priprave DPN, saj se prosilec sicer sprašuje, od kod pripravljavcem omenjeni podatki.
Organ je pritožbo prosilca dne 4. 10. 2010 odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. V spremnem dopisu organ obenem pojasnjuje, da na podlagi ponovne preučitve zadeve zavrača vse navedbe prosilca in podrobneje pojasnjuje, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi študijami. Študija o geoloških raziskavah in projektu akumulacijskega zajetja na Kolarjevem vrhu je bila izdelana za potrebe priprave projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Navedena študija ni podlaga DPN za Črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor, zato organ z njo ne razpolaga, prosilca pa je napotil na javno dostopni vir, kjer je študija dostopna. Študije, ki so bile opravljene o možnostih kabliranja, ne glede na traso, so bile izdelane po javni razgrnitvi DPN za Črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor in so bile predstavljene na predstavitvi dopolnjenih strokovnih podlag dne 9. 3. 2010 (predstavitve se je udeležil tudi prosilec) ter na vpogled v elektronski obliki v vsaki tangirani občini in na sedežu investitorja. Organ z ostalima dvema študijama (točka 3. in 4. zahteve prosilca) ne razpolaga, saj nista bili pripravljeni v okviru postopka priprave DPN za Črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor. Študija prof. ………….. o neprimernosti umeščanja 2X400kv daljnovoda na južno traso je bila izdelana pred začetkom postopka priprave DPN, zato z njo razpolaga le investitor, prav tako investitor razpolaga s študijo finančna konstrukcija projekta.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, to je, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, je Pooblaščenec pri organu dne 13. 10. 2010 opravil ogled in camera, o čemer je sestavil zapisnik št. 090-177/2010/2 z dne 13. 10. 2010. Organ je na ogledu pojasnil, da je prosilca napotil na spletni stran investitorja, ker sam z zahtevano študijo o geoloških raziskavah in projektu akumulacijskega zajetja na Kolarjevem vrhu ne razpolaga, ker ni sestavni del postopka sprejemanja DPN (in ni neposredna strokovna podlaga zanj). Glede študije o možnostih kabliranja, ne glede na traso, je organ pojasnil, da je na spletnem naslovu, na katerega je napotil prosilca, dostopna sintezna študija, ki je bila edina podlaga za nadaljevanje postopka priprave DPN. Organ sicer razpolaga še z dvema študijama (predhodnima in delnima), ki pa nista sestavni del postopka priprave DPN, zato je organ štel, da se zahteva prosilca nanju ne nanaša. Predmetni študiji nista ustrezni, ker sta pomanjkljivi, zato je bila izdelana še tretja, sintezna študija, ki te pomanjkljivosti odpravlja (to je ta, ki je dostopna na spletni strani investitorja in ki je podlaga za nadaljnjo pripravo DPN). Organ je obenem pojasnil, da nima zadržkov, da prosilcu posreduje tudi ti dve, predhodni študiji, v skupnem kompletu s tretjo, sintezno študijo. Organ se je zavezal, da bo do konca tedna prosilcu te študije posredoval, in sicer na CD – ju, Pooblaščencu pa bo dopis posredoval v vednost. Glede ostalih dveh dokumentov (študija prof. ……………. in finančna konstrukcija projekta) je organ pojasnil, da ju nima, ker nista del postopka priprave DPN. Glede razlogov za izbor najugodnejše trase daljnovodnega priključka je organ povedal, da razlogi za takšno odločitev izhajajo iz primerjalne študije variant, ki je sestavni del postopka priprave DPN. Glede finančne konstrukcije projekta je organ še dodal, da s temi dokumenti organ nikoli ne razpolaga.
Pooblaščenec je dne 18. 10. 2010 v vednost prejel dopis organa, s katerim je ta prosilcu posredoval še dve predhodni študiji, kot je bilo dogovorjeno na ogledu in camera. V skladu s tem je Pooblaščenec prosilca dne 18. 10. 2010 pozval na izjasnitev, ali je predmetni dve študiji prejel in ali gre za dokumente, ki jih je v zahtevi z dne 29. 6. 2010 opredelil pod točko 2 (vse študije, ki so bile opravljene o možnostih kabliranja, ne glede na traso).
Prosilec je Pooblaščencu dne 18. 10. 2010 odgovoril, da je v vednost od organa prejel »samo najskromnejše povzetke, kar pa ni identično z vsem, kar so napisali in je dosegljivo v drugih medijih, do katerih se je dokopal sam - npr. poročilo o geomehanskih raziskavah na spletni strani, ob priložnosti 40. skoka čez kožo«. Prosilec poudarja, da mu organ sam teh podatkov sploh ni posredoval in da je prejel samo »nekakšne«povzetke. Vztraja pri pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Ustavna pravica dostopa do informacije javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj priprava državnega prostorskega načrta, po 11. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPNačrt), sodi v pristojnost organa.
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju navedenih podatkov pri organu oz. iz tega, da bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati. Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, pa mu jih ne želi izročiti. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera namreč prepričljivo pojasnil, s katerimi strokovnimi podlagami v okviru priprave državnega prostorskega načrta razpolaga in Pooblaščencu tudi omogočil vpogled v te strokovne podlage. Dodatno je k prepričanju Pooblaščenca, da organ dokumentov ne skriva, prispevala tudi ugotovitev, da organ pravzaprav nima nobenih zadržkov, da bi zahtevane informacije prosilcu posredoval, v kolikor bi z njimi razpolagal. To izhaja iz dejstva, da je organ naknadno prosilcu posredoval še dva dokumenta, za katera je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da bi lahko bila predmet njegove zahteve pod tč. 2 (to je vse študije, ki so bile opravljene o možnostih kabliranja, ne glede na traso). Pooblaščenec tako nima razloga, da ne bi verjel organu, da z ostalimi dokumenti ne razpolaga, vprašanje, ali bi z njimi moral razpolagati, pa ni predmet tega pritožbenega postopka in presega zakonite pristojnosti, v okviru katerih mora delovati Pooblaščenec.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred Pooblaščencem ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da naj zahtevane informacije ustvari oz. pridobi od investitorja.
Ne glede na to pa je treba opozoriti, da organ, zavezan po ZDIJZ, z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da bo organ posedoval še druge dokumente (npr. druge študije, ki kažejo na ustreznost oz. neustreznost planiranega posega v prostor, ki očitno obstajajo), iz katerih bi bile razvidne zahtevane informacije. Vendar pa Pooblaščenec po opravljenem ugotovitvenem postopku nima nikakršnega razloga, da bi posumil, da organ razpolaga z dokumentacijo, ki je predmet tega pritožbenega postopka in da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo. Poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka