Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka - Meli center Repče
+ -Številka: 090-175/2010/4
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Osebni podatek
Številka: 090-175/2010/4
Datum: 29. 10. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Cesta v Mestni log 33, 1000 Ljubljana, ki ga zastopata predsednica društva Majda Potrebuješ in po pooblastilu ……….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 13. 6. 2010, zoper molk Meli center Repče d.o.o., Repče 10, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilki v roku 15 (petnajstih) dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
• vpis v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom "Ime in bivališče lastnika živali";
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom "Diagnoza";
- številko čipa, navedeno v stolpcu "Diagnoza":
- ime in priimek doktorja veterinarske medicine;
• vpis v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010 pod zaporedno številko 29, z dne 21. 5. 2010, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek doktorja veterinarske medicine;
• račun št. 219/2010 z dne 1. 6. 2010.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 14. 5. 2010 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zapisala, da želi v zvezi s psičko (v nadaljevanju se uporablja beseda psiček in moška slovnična oblika, saj se je izkazalo, da gre za samčka in ne samičko), katere fotografijo so priložili v priponki, kompletno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, katera občina krije stroške oskrbe, koliko znašajo ti stroški, kakšen je trenutni zdravstveni status in kdaj bo pripravljen za oddajo.
Organ o zahtevi ni odločil skladno z ZDIJZ v zakonskem roku 20 delovnih dni, zato je prosilka 13. 6. 2010 vložila pritožbo zaradi molka organa. Prosilka je zapisala, da so želeli izvedeti, kakšen razlog je, da predsednik zavetišča ne želi oddati psov pred iztekom 30. dnevnega roka, kolikor je občina dolžna plačati za oskrbo živali.
Pooblaščenec je dne 18. 6. 2010 organ skladno s 1. odstavkom 255. člena ZUP pozval, naj v roku 5 dni odloči v skladu z ZDIJZ ali Pooblaščencu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, če za to obstajajo opravičeni razlogi.
Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom z dne 6. 7. 2010, in sicer, da ni prejel zahteve prosilke z dne 14. 5. 2010 zaradi "predpotopnih" zvez, ki so bile že večkrat pretrgane zaradi gradnje avtoceste. V zvezi z zahtevo po dokumentaciji je organ prosilko pozval, da se 16. 7. 2010 ob 8.00 zglasi pri organu in ji bodo omogočili vpogled v zahtevano dokumentacijo.
Prosilka je 7. 7. 2010 Pooblaščencu poslala dopis, v katerem je navedla, da vztraja pri pritožbi, saj želi pridobiti fotokopije (in ne vpogleda, ki jim ga je želel omogočiti organ). Pooblaščenec je skladno s tem ponovno pozval organ zaradi molka, saj 2. odstavek 5. člena ZDIJZ prosilcu daje pravico izbrati obliko dostopa do informacij javnega značaja.
Prosilka je 28. 7. 2010 Pooblaščencu poslala dopis, v katerem je navedla, da - po informacijah enega izmed zavetišč – morajo dokumentacijo hraniti 5 let, nekatera tudi 10 let. Dokumentacije ne morejo kar zavreči, saj mora biti v dokumentaciji zavedena tudi št. mikročipa, cepljenja ipd.
Pooblaščenec je nato 3. 9. 2010 organu sporočil, da je skladno s 3. odstavkom 255. člena ZUP prevzel zadevo v odločanje in na podlagi 2. odstavka istega člena ZUP organ pozval, naj mu najkasneje v roku 5 dni pošlje v izvirniku fotokopije celotne dokumentacije, s katero organ razpolaga v zvezi s psom, predvsem pa mora ta vsebovati podatke o tem, katera občina krije stroške njegove oskrbe, koliko znašajo ti stroški, kakšen je zdravstveni status psa in kdaj bo pripravljena za oddajo oziroma kam je bil oddan. Poziv Pooblaščenca organu ni bil vročen, zato je Pooblaščenec 1. 10. 2010 organu poslal vabilo na ogled in camera skladno z 11. členom ZInfP.
Pooblaščenec je z namenom ugotavljanja dejanskih okoliščin in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 13. 10. 2010 opravil ogled in camera v prostorih organa, kjer je nastal zapisnik št. 090-175/2010/2. Organ je v zvezi s konkretno zadevo pojasnil, kateri dokumenti nastanejo po prejemu živali v zavetišče in priložil vzorce teh dokumentov (Potrdilo o prevzemu živali, Spremni list za žival). Organ občino v roku 24 ur po prevzemu živali preko elektronske pošte obvesti, da je na njenem območju ulovil določeno žival. Krovni dokument v postopku prevzema živali je sprejemna knjiga, v katero se vpisujejo vsi pomembni podatki. Ko se žival odda, se napiše potrdilo o predaji živali. Organ dokumente hrani, ko je pes v njegovi oskrbi, nato dokumente skupaj s fakturo pošlje občini. Organi ne hranijo dokumentacije (fotokopij), za dokazovanje pa imajo sprejemno knjigo, ki je glavna. Ambulantni dnevnik piše veterinar, ki ga nato tudi hrani. Sprejemno knjigo organ hrani 5 let. Posebnih letnih poročil organ občinam ne pošilja, saj poroča za vsako žival posebej. Organ je priložil primer takega poročila. Po tem, ko organ pošlje občini posamično poročilo, sam ne hrani nobene druge dokumentacije, razen sprejemnih knjig. Tudi v računalniku ne vodi posamičnih poročil. Organ je pojasnil, da je sprejemna knjiga evidenca v smislu 21. člena Pravilnika. Slike organ hrani, dokler je žival v zavetišču, nato pa jih uniči. V zvezi s konkretno zadevo je organ Pooblaščencu predložil kopijo sprejemne knjige za psička pod št. 169, za katerega prosilka zahteva informacije javnega značaja. Poleg tega je organ predložil še izpis iz centralnega registra psa, saj je pojasnil, da bi z razkritjem številke čipa psa (ki je zavedena v sprejemni knjigi) lahko prišlo do podatka o novem lastniku oz. posvojitelju psa, ki je zaveden v centralnem registru psov. Organ je Pooblaščencu izročil še strani iz evidence veterinarske oskrbe, ki se nanašajo na konkretnega psička in pojasnil, da v tej evidenci niso zavedene vse veterinarske storitve za posamezno žival, predvsem kadar veterinar odpelje žival in jo oskrbi v svojih prostorih. Nadalje je organ pojasnil, da je podatek o tem, katera občina krije stroške razviden iz sprejemne knjige. Organ je predložil še fakturo za obravnavanega psa in pri tem pojasnil, da je bila ta faktura izdana skupaj za 4 pse, ki so bili odlovljeni skupaj, vendar pa se je strinjal, da se prosilki omogoči dostop do skupne fakture za vse 4 pse. Organ je še pojasnil, da iz sprejemne knjige ne izhaja, kdaj je bil pes oddan.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec je torej presojal, ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterij za opredelitev kot informacije javnega značaja, v nadaljevanju postopka pa po uradni dolžnosti tudi, ali obstaja kakšna izjema od prostega dostopa do informacij, ki jih opredeljuje 1. odstavek 6. člena ZDIJZ.
2. Vprašanje obstoja zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru
Prosilka je torej v konkretnem primeru zahtevala fotokopijo celotne dokumentacije glede psička (njegova slika je bila v priponki zahteve in pritožbe, organ pa ga je identificiral kot psička pod zap. št. 169), ki je bil odlovljen v gozdu nad Trebnjem, iz katere je razvidno:
- katera občina krije stroške njegove oskrbe,
- koliko znašajo ti stroški,
- kakšen je njegov trenutni zdravstveni status in
- kdaj bo pripravljen za oddajo.
Pooblaščenec je ob pregledu dokumentacije na ogledu in camera ugotovil, da zahtevanim informacijam ustrezajo naslednji dokumenti:
- vpis v sprejemni knjigi (za psička pod zap. št. 169);
- vpis v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010, zap. št. vpisa 29 z dne 21. 5. 2010;
- račun št. 219/2010 z dne 1. 6. 2010.
Po temeljiti preučitvi zahteve prosilke in ob upoštevanju dejstva, da prosilka ni mogla vedeti, kako natančno se imenujejo dokumenti, s katerimi organ razpolaga, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve prosilke vpis v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169, ki ga je mogoče glede na vsebino opredeliti tudi kot »evidenčni list psa« in iz katerega so razvidni podatki o zdravstvenem statusu psa. Nadalje sta predmet zahteve prosilke tudi vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010 pod zaporedno številko 29, z dne 21. 5. 2010, ki vsebujeta podatke o opravljenih veterinarskih storitvah in tako kažeta na zdravstveno stanje obravnavanega psa. V zvezi z opredelitvijo zahteve prosilke po informaciji o "trenutnem" zdravstvenem statusu psa, je Pooblaščenec skladno z namenom ZDIJZ to opredelitev tolmačil široko in ugotovil, da je lahko zahtevi prosilke delno ugodeno s tem, da se ji omogoči dostop do informacije o zdravstvenem stanju psa v času, ko je bil ta v zavetišču. Skladno z načelom materializirane oblike informacij javnega značaja, pa informacije, ki kažejo na zdravstveno stanje psa med njegovim bivanjem v zavetišču, izhajajo iz sprejemne knjige (stolpca "Potek in popis bolezni" in "Diagnoza") ter iz evidence veterinarske oskrbe (stolpec "Potek in popis bolezni").
Poleg navedenih dveh dokumentov je predmet zahteve prosilke tudi račun št. 219/2010 z dne 1. 6. 2010, saj sta v njem vsebovana podatka o občini, ki krije stroške oskrbe konkretnega psička, ter sam strošek oskrbe. Pri podatku o stroških za oskrbo konkretnega psa je potrebno opozoriti, da gre za zbirni strošek za 4 pse iz istega legla (med drugim tudi za psička, za katerega podatke zahteva prosilka). Čeprav gre za zbirni podatek, pa je Pooblaščenec ugotovil, da ustreza zahtevi prosilke, saj je tudi edini dokument, iz katerega izhaja podatek o strošku oskrbe konkretnega psa.
Pooblaščenec pa je ugotovil, da kriteriju materializirane oblike ne ustreza noben dokument, iz katerega bi izhajali podatki o tem, kdaj bo pes "pripravljen za oddajo". Pri tem je potrebno opozoriti, da gre pri formulaciji tega vprašanja za dinamično kategorijo "podatka", da gre za podatek, ki se lahko poda le na podlagi strokovne ocene konkretne zdravstvene situacije psa, ter da se nanaša na neko prihodnje dejstvo (posvojitev psa), ki je v konkretnem primeru že minilo. Pes je namreč že bil oddan v posvojitev. Podatek o tem, kdaj bo (bi lahko bil) pes pripravljen za oddajo se glede na obstoječe podatke (iz sprejemne knjige in evidence veterinarske oskrbe) lahko teoretično (in zgolj približno) izračuna glede na obvezno oz. priporočeno bivanje v zavetišču po opravljenem določenem cepljenju ali drugi terapiji. Vendar pa dokument, iz katerega bi izhajal odgovor na prosilkino vprašanje, ne obstaja v materializirani obliki in za odobritev dostopa do informacij javnega značaja v tem delu prosilkine zahteve niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ.
Glede na to, da organ z ostalimi, prej opredeljenimi, informacijami, razpolaga in da se pri organu nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu posredoval oziroma izročil, ter da sodijo v delovno področje organa, ki sodi v domet ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da so glede teh dokumentov izpolnjeni vsi kriteriji, potrebni za opredelitev informacije javnega značaja. Vendar pa niso vse informacije javnega značaja tudi prosto dostopne, saj je dostop do njih treba zavrniti, če obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa, ki so taksativno naštete v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjeme od prostega dostopa do zahtevanih informacij
Kot že rečeno, niso vse informacije javnega značaja prosto dostopne. Pooblaščenec je zato izvedel preizkus, ali v vpisu v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169 ter v vpisu v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010 pod zaporedno številko 29, z dne 21. 5. 2010 obstajajo podatki, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa. Izkazalo se je, da navedena dokumentacija vsebuje izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1). Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo naslednje osebne podatke:
• vpis v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169 vsebuje:
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcih z naslovom "Ime in bivališče lastnika živali" in "Diagnoza";
- ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je psa obravnaval;
- številko mikročipa živali;
• vpis v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010 pod zaporedno številko 29 z dne 21. 5. 2010 vsebuje ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je psa obravnaval.
Upoštevaje dejstvo, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov, Pooblaščenec zaključuje, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prostega dostopa.
Pooblaščenec posebej poudarja, da ni dopustno razkriti številke čipa posamezne živali, saj je, kot je opozoril tudi organ, možno z iskanjem po (sicer nejavnem) centralnem registru živali priti do podatka o lastniku (posvojitelju) čipirane živali, kot so ime in priimek, naslov, EMŠO, datum rojstva. Posameznik (lastnik psa) bi bil tako lahko s pomočjo številke čipa določljiv (in sicer brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali potrebnega veliko časa), kar bi pomenilo nedopustno razkrivanje njegovih osebnih podatkov.
Na računu št. 219/2010 z dne 1. 6. 2010 pa se pojavi ime in priimek direktorja zavetišča, ki ne sodi v kategorijo "varovanih" osebnih podatkov, saj gre za podatek o zastopniku družbe, ki je tudi javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije.
Glede na ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do obravnavanih dokumentov v skladu z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. izjema varstva osebnih podatkov) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba) določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec v obravnavanem primeru ugotavlja, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, saj s prekritjem podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, ostanejo podatki, za katere je to glede na določbe ZDIJZ potrebno, javnosti nedostopni.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilka tista, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato navedbe organa, da je prosilko povabil na vpogled zahtevane dokumentacije, niso pravno relevantne, saj ji mora organ posredovati fotokopijo vpisa v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169, vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2010 pod zaporedno številko 29 z dne 21. 5. 2010 ter račun št. 219/2010 z dne 1. 6. 2010.
4. Obseg odločanja Pooblaščenca o pritožbi
Pooblaščenec opozarja, da se zahteva prosilke nanaša le na določene vpise v sprejemni knjigi in evidenci veterinarske oskrbe. Na posamezni strani v teh dokumentih pa se nahaja več vpisov z različno vsebino. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec opozarja, da se zahteva prosilke ne nanaša na celotno vsebino posamezne strani, ampak le na določene vpise, kot je to opredeljeno v 1. točki izreka te odločbe. Pooblaščencu se zato ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli posamezne strani, na kateri se nahaja vpis, ki je predmet zahteve prosilke, prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni treba razkriti preostalega dela vsebine posameznih strani, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop).
5. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka