Cestno podjetje Kranj d.o.o. - Občina Komenda
+ -Številka: 090-174/2010/12
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo potrdil o plačilih za izvedena dela po pogodbi med podjetjem Gratel d.o.o. in organom oz. drug dokument, iz katerega je razvidno, da je organ navedenemu podjetju plačal izvedena dela. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dela dejansko sploh niso bila izvedena, zaradi česar plačila podjetju Gratel d.o.o. niso bila izplačana. Dokument, ki bi dokazoval izplačila torej ne obstaja, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-174/2010/12
Datum: 20. 12. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Cestnega podjetja Kranj d.o.o., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 9. 2010, zoper odločbo Občine Komenda, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda (v nadaljevanju organ) št. 090-0006/2010-7, z dne 15. 9. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 21. 9. 2010 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 8. 2010 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedel, da zahteva fotokopijo potrdil o plačilih za izvedena dela, ki so predmet Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005, podpisanega dne 26. 10. 2006, oz. drugega ustreznega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je organ kot naročnik podjetju Gratel d.o.o. dejansko plačal izvedena dela po navedem Aneksu oz. dodatku št. 2 v višini SIT 101.314.902,90, kot izhaja iz 2. člena Aneksa št. 2.
Ker organ na zahtevo prosilca do 7. 9. 2010 ni odgovoril niti ni izdal zavrnilne odločbe, je ta na Pooblaščenca podal pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je zato dne 9. 9. 2010 organ pozval, da bodisi sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, bodisi o zahtevi prosilca ustrezno odloči.
Dne 15. 9. 2010 je organ izdal odločbo št. 090-0006/2010-7, v kateri je zahtevo prosilca zavrnil. V svoji odločbi se je organ skliceval na izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj naj bi bili podatki, ki jih prosilec zahteva, opredeljeni kot poslovna skrivnost po drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. Ur. l. RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD-1).
Prosilec se je dne 21. 9. 2010 pritožil na navedeno odločbo organa in navedel, da organ ne sme in ne more skrivati podatkov o tem, koliko je za neka dela, ki jih je v referenčnem potrdilu potrdil, dejansko plačal. Prav tako je prosilec izpostavil, da ni jasno, komu bi nastala škoda, če bi za zahtevane podatke izvedela nepooblaščena oseba. Organ je s tem, ko je sporno referenco podpisal, že sam potrdil, da so bila dela izvedena. Organu tako zaradi razkritja podatkov o tem, da je izvedena dela dejansko plačal, ne more nastati nobena škoda.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 29. 9. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ pritožbi prosilca ni predložil celotne dokumentacije, ga je dne 30. 9. 2010 pozval, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na pritožbeno zadevo.
Organ je Pooblaščencu dne 12. 10. 2010 posredoval dokumentacijo. Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni posredoval celotne dokumentacije, zato ga je dne 10. 11. 2010 pozval k dostavi dodatnih dokumentov, in sicer k dostavi v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, fotokopij (ali originalov):
- potrdil o plačilih za izvedena dela, ki so predmet Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005, podpisanega dne 26. 10. 2006, oz. drugega ustreznega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je organ kot naročnik podjetju Gratel d.o.o. dejansko plačal izvedena dela po navedem Aneksu oz. dodatku 2 v višini SIT 101.314.902,90, kot izhaja iz 2. člena Aneksa 2,
- Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005, podpisanega dne 26. 10. 2006,
- celotne dokumentacije javnega razpisa, na podlagi katerega je bila sklenjena Pogodba št. 41405-0005/2005.
Organ je na poziv Pooblaščenca dne 26. 11. 2010 odgovoril, da zahtevanih potrdil o plačilih ne more posredovati, ker dela po zadevi Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005 niso bila izvedena in jih organ podjetju Gratel d.o.o. dejansko ni plačal. Glede razpisne dokumentacije je organ odgovoril, da je ta zelo obsežna, zato predlaga, da si jo Pooblaščenec ogleda pri organu.
Prav tako je Pooblaščenec iz predložene dokumentacije ugotovil, da organ ni pozval k udeležbi v postopku stranskih udeležencev, zato je dne 15. 10. 2010 pozval gospodarski subjekt Gratel d.o.o., Skorba 40, 2251 Ptuj, naj v roku 8 dni od prejema poziva prijavi stransko udeležbo v pritožbenem postopku. Podjetju Gratel d.o.o. je bil navedeni poziv vročen dne 21. 10. 2010, vendar to nanj do izdaje odločbe ni odgovorilo. Pooblaščenec je zato štel, da podjetje ni prijavilo stranske udeležbe.
Pooblaščenec je dne 17. 12. 2010 pri organu izvedel ogled in camera.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Organ v konkretni zadevi kot organ lokalne skupnosti (glej 1. člen Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami; ZLS-UPB2), že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni oz. izvirajo iz postopka javnega naročila oz. se nanašajo na potrdila o razpolaganju organa z javnimi sredstvi, torej potrdila o plačilu izvajalcu za opravljeno storitev za organ, kar pomeni, da zahtevana dokumentacija nedvomno sodi v delovno področje organa.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Organ se je v postopku skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in da ga, upoštevaje 4. člen ZDIJZ, za potrebe prosilca niti ni dolžan izdelati. Pooblaščenec je tako moral ugotoviti, ali zahtevani dokument sploh obstaja, torej, ali je glede dokumenta, ki ga zahteva prosilec, izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in šele nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pregledal celotno dokumentacijo, ki mu jo je organ posredoval ob odstopu pritožbe. Ker ta ni vsebovala zahtevanih potrdil o plačilu izvedenih del po Aneksu št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005, je Pooblaščenec dne 10. 11. 2010 organ pozval k dostavi potrdil o plačilih za izvedena dela, ki so predmet Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005, podpisanega dne 26. 10. 2006, oz. drugega ustreznega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je organ kot naročnik podjetju Gratel d.o.o. dejansko plačal izvedena dela po navedem aneksu.
Organ je dne 26. 11. 2010 Pooblaščencu odgovoril, da dela po zadevi Aneksa št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005 dejansko niso bila izvršena in zato organ podjetju Gratel d.o.o. ni plačal. Posledično torej potrdila o plačilu ni – dokument torej ne obstaja. V naknadnem telefonskem pogovoru s Pooblaščencem dne 1. 12. 2010 je organ pojasnil, da pri izdaji odločbe dejansko ni niti preverjal obstoja dokumenta, temveč se je nemudoma odločil za zavrnitev zahteve, saj je bil prepričan, da predstavlja dokument, iz katerega je razvidno plačilo za opravljeno delo, poslovno skrivnost. Iz zapisnika št. 090-174/2010/11, pripravljenega dne 17. 12. 2010 na ogledu in camera, ki ga je Pooblaščenec opravil pri organu, pa izhaja, da je bil v proračunu organa planiran določen znesek za plačilo del Gratelu d.o.o. po Aneksu št. 2. Vendar pa organ teh sredstev od države ni prejel v celoti. Zaradi tega je tudi sprožil spor pred sodiščem, ki je odločilo v prid organa. Kljub odločbi sodišča, da mora država organu izplačati določen znesek, do tega izplačila nepovratnih sredstev še ni prišlo. Zato je organu zmanjkalo denarja za plačilo izvedbe del izbranega izvajalca Gratel d.o.o. Dela po Aneksu št. 2 tako dejansko nikoli niso bila izvedena, organ pa zaradi pomanjkanja sredstev tudi ni izvedel plačila. Prav tako je organ pojasnil, da navedenih dejstev prosilcu in širši javnosti ni želel razkrivati, saj je menil, da gre za zadevo organa. Zato je tudi izdal odločbo, v kateri je navedel, da gre za poslovno skrivnost in ni pojasnil, da plačilo dejansko ni bilo opravljeno, zaradi česar zahtevanega dokumenta (potrdila o opravljenem plačilu) organ ne poseduje, saj ta ne obstaja.
Glede na navedeno Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da zahtevana dokumentacija dejansko ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
6. Sklepno
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija sicer izvira iz delovnega področja organa, vendar pa zahtevani dokument ne obstaja in torej organ z njim ne razpolaga, zato zahtevana informacija ne izpolnjuje vse pogojev za obstoj informacije javnega značaja.
Pritožbo prosilca je zato Pooblaščenec na podlagi 3. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka