Prosilka - Meli center Repče d.o.o.
+ -Številka: 090-173/2010/9
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali je organ zavezanec
Številka: 090-173/2010/9
Datum: 25. 10. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……, (v nadaljevanju prosilka) z dne 26. 3. 2010 zoper molk Meli center Repče d.o.o., Repče 10, 8210 Trebnje, (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo računa št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 in fotokopijo računa št. 363/2009, z dne 18. 9. 2009. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 11. 2. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala fotokopije naslednjih dokumentov:
- ustanovitvenega akta organa;
- statuta sveta organa;
- podatkov o višini sredstev, ki jih občine namenijo organu – znesek za vsako žival;
- drugih informacije javnega značaja.
Dne 26. 3. 2010 je Pooblaščenec v zvezi z navedeno zahtevo prejel pritožbo zoper molk organa, iz katere izhaja, da organ prosilki ni posredoval fotokopij ustanovitvenega akta organa in podatkov o višini sredstev, ki jih občine namenijo organu. Ker organ ni odgovoril na poziv zaradi molka št. 0900-65/2010/2, z dne 30. 3. 2010, ga je Pooblaščenec ponovno pozval dne 22. 4. 2010, o čemer je bil sestavljen uradni zaznamek št. 0900-65/2010/5. Organ je pojasnil, da je prosilki v zvezi z zahtevano dokumentacijo izdal predračun in da ji zahtevane dokumentacije ne bo posredoval, dokler ne bo plačala računa. Pooblaščenec je prosilko v dopisu št. 0900-65/2010/7, z dne 14. 6. 2010 seznanil z odgovorom organa ter jo pozval, naj sporoči, ali vztraja pri pritožbi ter pojasni, v katerem delu pritožbe vztraja. Iz odgovora prosilke z dne 11. 7. 2010 še vedno ni bilo mogoče ugotoviti, glede katerih dokumentov vztraja pri pritožbi in ali je od organa v zvezi s posredovanjem teh dokumentov res prejela predračun, zato jo je Pooblaščenec znova pozval k dopolnitvi pritožbe z dopisom št. 0900-68/2010/12, z dne 14. 7. 2010.
Prosilka je dopolnitev poslala dne 18. 7. 2010 in pojasnila, da vztraja pri svoji zahtevi v delu, ki se nanaša na ustanovitveni akt organa in podatke o višini sredstev, ki jih občine namenijo zavetišču. Prosilka je zahtevo, ki se nanaša na podatke o višini sredstev, ki jih občine namenijo zavetišču, zožila tako, da zahteva le znesek Občine Trebnje ter Občine Škofljica za leto 2009 ter znesek za določeno žival, ki je lahko poljubno izbrana. Prosilka je še sporočila, da od organa ni prejela nobenega predračuna v zvezi s svojo zahtevo z dne 11. 2. 2010. Upoštevaje navedbe prosilke je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-65/2010/14, z dne 27. 7. 2010 organ pozval, naj mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, ali pa odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. Organ tega dopisa ni dvignil, zato je Pooblaščenec na organ naslovil poziv št. 0900-65/2010/16, z dne 24. 8. 2010. Ker organ na ta dopis ni odgovoril, je Pooblaščenec presodil, da razlogi za zamudo pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja niso utemeljeni, zato je prevzel zadevo v odločanje. Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, zato je z dopisom št. 090-173/2010/1, z dne 23. 9. 2010 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je v dopisu št. 01-015-04/2010, z dne 28. 9. 2010 pojasnil, da je bil ustanovljen na podlagi notarskega zapisa št. SV-36/07, z dne 26. 4. 2007, na podlagi česar je Okrožno sodišče v Novem mestu izdalo sklep o ustanovitvi, ki ga je organ priložil dopisu. Organ je v nadaljevanju dopisa pojasnil, da podatkov o višini sredstev, namenjenih organu s strani Občin Trebnje in Škofljica, Pooblaščencu ne more posredovati, saj z njimi ne razpolaga in predlaga, da se Pooblaščenec za ta podatek obrne na navedeni občini. Mogoče je podatek celo javen in objavljen na spletni strani obeh občin, v predstavitvi proračunov za leto 2008 in 2009. Znesek za določeno žival po mnenju organa pomeni fotokopijo računa, pri čemer je organ navedel, da je prosilka te informacije javnega značaja že prejela s strani obeh občin.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 13. 10. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, kateri dokumenti nastanejo po prejemu živali v zavetišče in priložil vzorce teh dokumentov (Potrdilo o prevzemu živali, Spremni list za žival). Organ občino v roku 24 ur po prevzemu živali preko elektronske pošte obvesti, da je na njenem območju ulovil določeno žival. Krovni dokument v postopku prevzema živali je sprejemna knjiga, v katero se vpisujejo vsi pomembni podatki. Ko se žival odda, se napiše potrdilo o predaji živali. Organ dokumente hrani, ko je žival v zavetišču, nato dokumente skupaj s fakturo pošlje občini. Organ ne hrani dokumentacije (fotokopij), za dokazovanje pa ima sprejemno knjigo. Ambulantni dnevnik piše veterinar, ki ga nato tudi hrani. Sprejemno knjigo organ hrani 5 let. Posebnih letnih poročil organ občinam ne pošilja, saj poroča za vsako žival posebej. Organ je priložil primer takega poročila. Po tem, ko organ pošlje občini posamično poročilo, sam ne hrani nobene druge dokumentacije, razen sprejemnih knjig. Tudi v računalniku ne vodi posamičnih poročil. Organ je pojasnil, da je sprejemna knjiga evidenca v smislu 21. člena Pravilnika. Slike organ hrani, dokler je žival v zavetišču, nato pa jih uniči. Organ je pojasnil, da vsaka občina vsako fakturo plačuje posebej, zato organ nima skupnega podatka o tem, koliko sredstev posamezna občina nameni organu. Ko organ zaključi oskrbo ene živali oziroma enega legla živali, ki je bilo najdeno skupaj, izstavi občini fakturo. V poročilih, ki jih organ pripravi za AJPES in druge organe, organ ne vodi ločeno prihodkov glede na to, od katerih subjektov jih pridobi. Organ razpolaga le s skupnim zneskom svojih prihodkov, ki pa izhajajo tudi iz drugih dejavnosti, ki jih organ izvaja kot gospodarska družba. Organ torej nima podatka o tem, koliko sredstev občine namenijo zavetišču v posameznem letu. Organ je na koncu še potrdil, da je ustanovitveni akt organa listina, ki je objavljena na AJPES-u (čistopis družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa).
Organ je na podlagi dogovora na ogledu in camera Pooblaščencu dne 14. 10. 2010 posredoval fotokopiji dveh računov (račun št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 in račun št. 363/2009, z dne 18. 9. 2009), v letu 2009 izdanih Občini Trebnje in Občini Škofljica, in sicer za poljubno izbrani živali.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
2. Ustanovitveni akt organa
Za vse izvajalce javnih služb je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Ker organ v konkretni zadevi poleg javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na ustanovitveni akt organa.
Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki so v primeru javnih služb izvajalci servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz kroga organov zavezancev po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem.
V konkretnem primeru je bil organ ustanovljen z družbeno pogodbo kot družba z omejeno odgovornostjo, o čemer se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v ustanovitveni akt, tj. notarski zapis družbene pogodbe, ki je javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Kot že rečeno je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le v omejenem delu svojih dejavnosti, in sicer le v okviru izvajanja javne službe. Sama ustanovitev organa kot gospodarske družbe in dokumenti, ki pri tem nastanejo, z izvajanjem javne službe zagotavljanja zavetišča niso povezani. Pravno organizacijska oblika imetnika zavetišča z določbami ZZZiv namreč ni izrecno določena, saj je imetnik zavetišča lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, kar pomeni, da pravno organizacijska oblika imetnika zavetišča tudi ne more biti pogoj za opravljanje javne službe, prenesene nanj, niti ni kakorkoli drugače povezana z izvajanjem javne službe. Iz vsega navedenega izhaja, da ustanovitveni akt organa, organiziranega kot gospodarska družba, ki izvaja javno službo zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, ne sodi v delovno področje organa kot zavezanca po ZDIJZ. V obravnavani zadevi ustanovitveni akt organa torej ne sodi v okvir informacij, ki jih je organ zavezan posredovati kot informacije javnega značaja.
Upoštevajoč zgornje ugotovitve Pooblaščenec ugotavlja, da ustanovitveni akt organa (notarski zapis družbene pogodbe) ne izvira iz delovnega področja organa, ki sodi pod domet določb ZDIJZ, kar pomen, da ni izpolnjen eden izmed treh kriterijev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za opredelitev informacije javnega značaja - torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je treba zahtevo prosilke glede dostopa do ustanovitvenega akta organa zavrniti, saj ta dokument z vidika zahteve, vložene pri organu, ni informacija javnega značaja.
3. Podatki o višini sredstev, ki jih občine namenijo organu
Podatek o tem, koliko sredstev občina, ki je na organ prenesla izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, plača organu v določenem časovnem obdobju za vse storitve ali za oskrbo posamezne živali v okviru izvajanja javne službe, nedvomno predstavlja podatek, ki izvira iz delovnega področja organa, ki sodi pod domet določb ZDIJZ. Pooblaščenec je izvedel ogled in camera z namenom, da v konkretnem primeru razjasni (ne)obstoj nadaljnjih kriterijev, potrebnih za opredelitev informacije javnega značaja.
Pooblaščenec je moral najprej ugotoviti, ali organ razpolaga s podatki o višini sredstev, ki sta jih Občina Trebnje in Občina Škofljica v letu 2009 namenili organu. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s skupnim podatkom, koliko sredstev namenita Občina Škofljica in Občina Trebnje organu v določenem letu. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih podatkov, je zlasti dejstvo, da se je Pooblaščenec na ogledu in camera seznanil z načinom, kako poteka plačevanje občin za storitve, izvedene v okviru javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali. Ko organ zaključi oskrbo živali, izstavi občini račun. Občina vsak račun plača posebej, zato organ nima skupnega podatka o tem, koliko sredstev posamezna občina nameni organu v določenem letu. V poročilih, ki jih organ pripravi za AJPES in druge organe, organ ne vodi ločeno prihodkov glede na to, od katerih subjektov jih pridobi. Organ razpolaga le s skupnim zneskom svojih prihodkov, ki pa vsebuje tudi prihodke iz drugih dejavnosti, ki jih organ ne izvaja kot javno službo, ampak jih opravlja kot tržno dejavnost. Organ torej nima podatka o tem, koliko sredstev posamezne občine namenijo zavetišču v posameznem letu.
Pooblaščencu ravno tako ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da vodi podatke o viši sredstev, ki jih pridobi od občin, ločeno od ostalih podatkov o prihodkih, kar še dodatno utrjuje prepričanje Pooblaščenca, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari oz. pridobi podatke o višini sredstev, ki jih občine v posameznem letu namenijo organu.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga s podatkom o višini sredstev, ki mu jih v določenem letu nameni posamezna občina. Prosilec je glede na tehnologijo, ki nas obdaja v vsakdanjem življenju, povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga s takšnim podatkom. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način beležil sredstva, ki jih pridobi na podlagi izvajanja javne službe. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentom s podatki o višini sredstev, ki sta jih Občina Trebnje in Občina Škofljica namenili organu v letu 2009, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na podlagi vsega navedenega zahtevi prosilke tudi v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati.
Ugotovitve na ogledu in camera pa so pokazale, da organ razpolaga s podatki o zneskih, ki sta jih Občina Trebnje in Občina Škofljica plačali organu za oskrbo posameznih živali oziroma legel živali, in sicer se ti podatki nahajajo na računih, izdanih občinama. Ker gre za račune, izdane za storitve, opravljene v okviru javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, Pooblaščenec ugotavlja, da ti dokumenti izvirajo iz delovnega področja, v zvezi s katerim je organ zavezanec po ZDIJZ. Glede na to, da je organ Pooblaščencu posredoval fotokopiji dveh računov (račun št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 in račun št. 363/2009, z dne 18. 9. 2009), ki ustrezata kriterijem iz prosilkine zahteve (račun št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 je bil izdan Občini Trbovlje v letu 2009 in se nanaša na oskrbo poljubno izbranega psa, račun 363/2009, z dne 18. 9. 2009 je bil izdan Občini Škofljica v letu 2009 in se nanaša na oskrbo poljubno izbrane živali), Pooblaščenec ugotavlja, da sta izpolnjena tudi druga dva kriterija, potrebna za opredelitev informacije javnega značaja (organ mora z informacijo razpolaga in informacija se nahaja materializirani obliki). To pa pomeni, da v tem delu obrazložitve obravnavana informacija javnega značaja obstaja. Vendar pa niso vse informacije javnega značaja tudi prosto dostopne, saj je dostop do njih treba zavrniti, če obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa, ki so taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se niti na ogledu in camera, niti v dopisih, posredovanih Pooblaščencu ni skliceval na nobeno izmed izjem. Pooblaščenec je kljub temu izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki so določene v 6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da sta račun št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 in račun št. 363/2009, z dne 18. 9. 2009 v celoti prosto dostopni informaciji javnega značaja. Pooblaščenec zato zaključuje, da je organ dolžan prosilki posredovati oba navedena računa v celoti.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilka tista, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato ji mora organ posredovati fotokopijo računa št. 340/2009, z dne 7. 9. 2009 in računa št. 363/2009, z dne 18. 9. 2009.
4. Sklepno
Na koncu Pooblaščenec še pojasnjuje, da se je organ le dne 22. 4. 2010 skliceval na to, da je prosilki izdal predračun, tega pa v nadaljnjem postopku ni konkretno izkazal, niti tega dejstva ni kasneje ponovno zatrjeval. Zato se Pooblaščenec do domnevnega predračuna v tem postopku ni posebej opredeljeval. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka