Prosilka - Meli center Repče d.o.o.
+ -Številka: 090-172/2010/7
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Ali dokument obstaja, Osebni podatek
Številka: 090-172/2010/
Datum: 27. 10. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……., (v nadaljevanju prosilka) z dne 20. 8. 2010 zoper molk Meli center Repče d.o.o., Repče 10, 8210 Trebnje, (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- vpisa v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali« ter ime in priimek doktorja veterinarske medicine;
- vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek doktorja veterinarske medicine;
- vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek doktorja veterinarske medicine.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 24. 3. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala fotokopije:
- dokumentacije glede psa, odlovljenega dne 19. 10. 2009 ob 15. uri v Kamnem Brdu;
- dokumentacije glede sprejema živali;
- potrdil o opravljenih veterinarskih storitvah;
- evidenčnega lista psa;
- fotografije psa;
- dokumentov o evtanaziji ali oddaji živali.
Dne 20. 8. 2010 je Pooblaščenec prejel pritožbo zoper molk organa, v kateri je prosilka pojasnila, da je kot odgovor na svojo zahtevo z dne 24. 3. 2010 prejela dopis organa z dne 29. 3. 2010 in račun, ki ga je dne 21. 7. 2010 plačala. Potrdilo o plačilu je prosilka priložila pritožbi. Zahtevanih informacij pa prosilka ni prejela.
Pooblaščenec je na organ naslovil poziv št. 0900-209/2010/2, z dne 25. 8. 2010. Ker organ na ta dopis ni odgovoril, je Pooblaščenec presodil, da razlogi za zamudo pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja niso utemeljeni, zato je prevzel zadevo v odločanje. Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, zato je z dopisom št. 090-172/2010/1, z dne 23. 9. 2010 pozval organ, naj mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je v dopisu št. 01-015-04/2010, z dne 28. 9. 2010 pojasnil, da se dokumentacija glede psa, odlovljenega dne 19. 10. 2009 v Kamnem Brdu, ne hrani več na sedežu podjetja, ker to ni potrebno. V skladu s Pravilnikom o zavetiščih je zavetišče dolžno ob sprejemu živali vsako žival vpisati v spremno knjigo, ki služi kot krovni dokument, v kateri so navedeni podatki: zaporedna številka živali, datum in čas odlova, prijavitelj, najditelj živali, podatki o veterinarski oskrbi, kraj najdbe živali, občina, iz katere izhaja žival, podpis oskrbnika oziroma osebe, ki je prevzela žival in podatek o oddaji ali evtanaziji živali. Po vpisu se za žival vodi zapisnik o spremljanju živali, ki žival spremlja ves čas bivanja pri organu in v katerem se vodijo dnevne ugotovitve pri živali, ter se še dodatno vpisuje vse ukrepe v zvezi s cepljenji in zdravljenjem. Navedeni zapisnik se vodi striktno zaradi lažjega dela zaposlenih pri organu. Po končani oskrbi živali, se navedeni zapisnik zaključi s podpisi veterinarja in odgovornega oskrbnika organa in se ne hrani več, saj gre za interni dokument organa, ki je le pomoč pri delu. Isto je s fotografijo živali, ki se pri organu hrani le do končane oskrbe s predložitvijo izstavljenega računa pogodbenemu naročniku. Organ v danem primeru razpolaga le s podatki iz spremne knjige psov za leto 2009, ki jo je organ dolžan hraniti 5 let. V zvezi s tem je organ podal poročilo za navedenega psa tudi prosilki. Poleg tega je organ povabil prosilko na vpogled v spremno knjigo, saj po mnenju organa fotokopiranje le-te ni mogoče, ker je na eni strani zavedenih več živali in s tem tudi več osebnih podatkov prijaviteljev in posvojiteljev. Prosilka se pri organu ni zglasila. Organ je poudaril, da ne poseduje nobene dokumentacije več, razen vpisa v spremni knjigi, ker to ni potrebno v skladu z obstoječo zakonodajo o hranjenju dokumentacije. Organ je dopisu priložil fotokopijo spremne knjige, in sicer stran, na kateri se pod zaporedno številko 354 nahajajo podatki o psu, odlovljenem v Kamnem Brdu dne 19. 10. 2009 (V nadaljevanju vpis v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354).
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 13. 10. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, kateri dokumenti nastanejo po prejemu živali v zavetišče in priložil vzorce teh dokumentov (Potrdilo o prevzemu živali, Spremni list za žival). Organ občino v roku 24 ur po prevzemu živali preko elektronske pošte obvesti, da je na njenem območju ulovil določeno žival. Krovni dokument v postopku prevzema živali je sprejemna knjiga, v katero se vpisujejo vsi pomembni podatki. Ko se žival odda, se napiše potrdilo o predaji živali. Organ dokumente hrani, ko je pes v njegovi oskrbi, nato dokumente skupaj s fakturo pošlje občini. Organi ne hranijo dokumentacije (fotokopij), za dokazovanje pa imajo sprejemno knjigo, ki je glavna. Ambulantni dnevnik piše veterinar, ki ga nato tudi hrani. Sprejemno knjigo organ hrani 5 let. Posebnih letnih poročil organ občinam ne pošilja, saj poroča za vsako žival posebej. Organ je priložil primer takega poročila. Po tem, ko organ pošlje občini posamično poročilo, sam ne hrani nobene druge dokumentacije, razen sprejemnih knjig. Tudi v računalniku ne vodi posamičnih poročil. Organ je pojasnil, da je sprejemna knjiga evidenca v smislu 21. člena Pravilnika. Slike organ hrani, dokler je žival v zavetišču, nato pa jih uniči. Organ je Pooblaščencu izročil še strani iz evidence veterinarske oskrbe, ki se nanašajo na psa, odlovljenega pri Kamnem Brdu dne 19. 10. 2009, in pojasnil, da v tej evidenci niso zavedene vse veterinarske storitve za posamezno žival, predvsem kadar veterinar odpelje žival in jo oskrbi v svojih prostorih.
Pritožba prosilke je delno utemeljena.
1. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
2. Dokumentacija o psu, odlovljenem dne 19. 10. 2009 v Kamnem Brdu
Za vse izvajalce javnih služb je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Ker organ v konkretni zadevi poleg javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumentacijo glede psa, odlovljenega dne 19. 10. 2009 ob 15. uri v Kamnem Brdu.
Pooblaščenec je že v odločbi št. 090-104/2009/14, z dne 31. 3. 2010 ugotovil, da je imel organ v letu 2009 z Občino Ivančna Gorica, na območju katere je bil najden obravnavani pes, sklenjeno Pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Ivančna Gorica št. 430-0012/2009, z dne 1. 6. 2009, na podlagi katere je izvajal javno službo zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali. Kot izhaja iz sprejemne knjige, je oskrbo obravnavanega psa plačala Občina Ivančna Gorica. Na podlagi navedenega je treba oskrbo v konkretnem primeru obravnavanega psa opredeliti kot del nalog, ki jih organ izvaja kot javno službo, zaradi česar tudi dokumentacija, ki pri tem nastane, sodi v delovno področje, v okviru katerega je organ zavezanec po ZDIJZ.
V nadaljevanju je moral Pooblaščenec najprej ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi podatki. Prosilka je namreč zahtevala dokumentacijo glede psa, odlovljenega dne 19. 10. 2009 ob 15. uri v Kamnem Brdu, dokumentacijo glede sprejema živali, potrdila o opravljenih veterinarskih storitvah, evidenčni list psa, fotografije psa in dokumente o evtanaziji ali oddaji živali. Na ogledu in camera se je izkazalo, da so vsi dokumenti, s katerim organ razpolaga v zvezi s psom, odlovljenem dne 19. 10. 2009 v Kamnem Brdu, naslednji:
- vpis v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354;
- vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009.
Zahtevane informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje in kako se slednji imenujejo. V primeru, ko prosilec zahteva dokumentacijo v zvezi z določeno zadevo in pri tem dodatno našteje nekaj dokumentov, katerih poimenovanje ne ustreza poimenovanjem dokumentov, s katerimi razpolaga organ, mora organ prosilcu v skladu z namenom transparentnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ, dati na razpolago vse dokumente, ki smiselno vsebujejo zahtevane podatke. Takšno ravnanje narekujeta organu načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP) in načelo materialne resnice (8. člen ZUP).
Pooblaščenec po pregledu zahteve prosilke in dokumentacije, pridobljene na ogledu in camera in v prilogi dopisa organa 01-015-04/2010, z dne 28. 9. 2010, ugotavlja, da je prosilka natančno opisala dejansko stanje, ki ji je znano glede psa, v zvezi s katerim zahteva dokumente, zaradi česar je povsem jasno, na katerega psa se njena zahteva nanaša. Po temeljiti preučitvi zahteve prosilke in ob upoštevanju dejstva, da prosilka ni mogla vedeti, kako natančno se imenujejo dokumenti, s katerimi organ razpolaga, Pooblaščenec zaključuje, da je predmet zahteve prosilke vpis v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354, ki ga je mogoče glede na vsebino opredeliti tudi kot »evidenčni list psa« in iz katerega so razvidni podatki o sprejemu živali (v stolpcih z naslovi »Dan«, »Ime in bivališče lastnika živali«, »Opis živali«), podatki o evtanaziji ali oddaji živali (v stolpcu z naslovom »Diagnoza«) in podatki o opravljenih veterinarskih storitvah (stolpci z naslovi »Potek in popis bolezni«, »Diagnoza« in »Zdravljenje«). Nadalje sta predmet zahteve prosilke tudi vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009, ki vsebujeta podatke o opravljenih veterinarskih storitvah (v obeh primerih v stolpcu z naslovom »Potek in popis bolezni«, in sicer se na obravnavanega psa nanaša številka 354, pod katero je ta pes voden v sprejemni knjigi).
Glede na to, da organ z informacijami, naštetimi v prejšnjem odstavku, razpolaga in da se pri organu nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu posredoval oziroma izročil, ter da sodijo v delovno področje organa, ki sodi v domet ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da so glede teh dokumentov izpolnjeni vsi kriteriji, potrebni za opredelitev informacije javnega značaja. To pa pomeni, da v tem delu obrazložitve obravnavana informacija javnega značaja obstaja. Vendar pa niso vse informacije javnega značaja tudi prosto dostopne, saj je dostop do njih treba zavrniti, če obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa, ki so taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
S presojo izjem od prostega dostopa je Pooblaščenec nadaljeval v naslednji točki obrazložitve te odločbe, saj je na tem mestu treba razjasniti tudi vprašanje, ali organ razpolaga tudi s preostalimi dokumenti iz zahteve prosilke. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ v zvezi s psom, odlovljenim dne 19. 10. 2009 v Kamnem Brdu, razpolaga s potrdilom o prevzemu psa, spremnim listom za psa, potrdilom o predaji psa, poročilom, namenjenim občini, ali fotografijo psa, ki sicer nastanejo pri izvajanju oskrbe psa v okviru izvajanja javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali. Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, iz katerih izhaja, da organ s to dokumentacijo razpolaga le v času, ko je žival v njegovi oskrbi. Po končani oskrbi organ uniči fotografije živali in spremni list za žival oziroma zapisnik o spremljanju živali, kot je ta dokument poimenovan v dopisu organa 01-015-04/2010, z dne 28. 9. 2010. Preostale dokumente organ posreduje občini, ki plača oskrbo živali, pri čemer organ zase ne naredi kopij te dokumentacije. Pooblaščenec se je o takšnem poteku vodenja dokumentacije o zapuščenih živalih prepričal na ogledu in camera. Glede na to, da iz sprejemne knjige izhaja, da organ psa, odlovljenega dne 19. 10. 2009 v Kamnem Brdu, nima več v oskrbi, Pooblaščenec ugotavlja, da organ poleg vpisov v sprejemni knjigi in vpisov v evidenci veterinarske oskrbe, ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti v zvezi s psom, odlovljenim pri Kamnem Brdu dne 19. 10. 2009.
Hkrati Pooblaščencu ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da hrani dokumente, ki jih organ v obravnavanem primeru sicer v postopku oskrbe zapuščene živali izdela, vendar jih po končani oskrbi ne hrani.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari oz. pridobi podatke, za katere se je v obravnavanem primeru izkazalo, da organ z njimi ne razpolaga več.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki so nastali v okviru oskrbe psa, odlovljenega v Kamnem Brdu dne 19. 10. 2009. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način določen čas hranil dokumente, ki jih izdela v okviru izvajanja javne službe. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar organu vsekakor ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da del zahtevanih dokumentov ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ poleg vpisa v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354 in vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009 ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, povezano s psom, odlovljenim v Kamnem Brdu dne 19. 10. 2009. Navedeno pomeni, da glede dokumentacije, s katero organ ne razpolaga, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi vsega navedenega zahtevi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, ki jih nima, ne more posredovati.
3. Izjeme od prostega dostopa in delni dostop
Kot že rečeno, niso vse informacije javnega značaja prosto dostopne. Pooblaščenec je zato izvedel preizkus, ali v vpisu v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354 ter v vpisih v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009 obstajajo podatki, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa. Izkazalo se je, da navedena dokumentacija vsebuje izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1). Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo naslednje osebne podatke:
- vpis v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354 vsebuje ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali« ter ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je psa obravnaval;
- vpisa v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009 vsebujeta ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je psa obravnaval.
Upoštevaje dejstvo, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov, Pooblaščenec zaključuje, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prostega dostopa.
Glede na ugotovljen obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do obravnavanih dokumentov v skladu z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. izjema varstva osebnih podatkov) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba) določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec v obravnavanem primeru ugotavlja, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, saj s prekritjem podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, ostanejo podatki, za katere je to glede na določbe ZDIJZ potrebno, javnosti nedostopni.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilka tista, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato navedbe organa, da je prosilko povabil na vpogled zahtevane dokumentacije, niso pravno relevantne, saj ji mora organ posredovati fotokopijo vpisa v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 354 in vpisov v evidenci veterinarske oskrbe za leto 2009 pod zaporedno številko 351, z dne 26. 10. 2009 in pod zaporedno številko 358, z dne 20. 11. 2009.
4. Obseg odločanja Pooblaščenca o pritožbi
Pooblaščenec opozarja, da se zahteva prosilke nanaša le na določene vpise v sprejemni knjigi in evidenci veterinarske oskrbe. Na posamezni strani v teh dokumentih pa se nahaja več vpisov z različno vsebino. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec opozarja, da se zahteva prosilke ne nanaša na celotno vsebino posamezne strani, ampak le na določene vpise, kot je to opredeljeno v 1. točki izreka te odločbe. Pooblaščencu se zato ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli posamezne strani, na kateri se nahaja vpis, ki je predmet zahteve prosilke, prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni treba razkriti preostalega dela vsebine posameznih strani, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop).
5. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka