Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-167/2010/3
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
Številka: 090-167/2010
Datum: 30. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilec) zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-14/2010-16 z dne 28.6.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
in
SKLEP:
1. Dopolnitev pritožbe prosilca z dne 16.9.2010 se zavrže.
2. V postopku reševanja dopolnitve pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 17.2.2010 na območno enoto organa v Ljubljani naslovil zahtevo za posredovanje kopij vse dokumentacije v zvezi s preiskavo zoper Terco d.o.o., Šentrupert. Organ je z odločbo št. 090-14/2010-2 z dne 6.4.2010 zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval štiri dokumente, zavrnil pa je zahtevo za posredovanje ostalih dokumentov iz razloga, ker niso informacije javnega značaja oziroma ker ne obstajajo. Na podlagi prosilčeve pritožbe je Informacijski pooblaščenec z odločbo št. 090-96/2010/5 dne 3.6.2010 navedeno odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku dne 28.6.2010 izdal odločbo št. 090-14/2010-16, s katero je zahtevi prosilca v večjem delu ugodil in mu posredoval obsežen sklop dokumentacije, ki je opredeljena v 1, 4 in 5 točki izreka izpodbijane odločbe. Prosilčevo zahtevo za posredovanje stanja odprtih postavk komitentov po hišah na dan 5.10.2005 za objekt 5020, Zidani most 35 (vhod 1) po posameznih kontih (seznam lastnikov in odprti zneski) in zahtevo po posredovanju mesečnih obračunov stanovanjskih stroškov od januarja do septembra 2005 (seznam komitentov in mesečni stroški) pa je organ zavrnil, in sicer iz razloga, ker so navedeni dokumenti poslovna skrivnost družbe Terca d.o.o.. Zavrnil je tudi zahtevo za posredovanje odločbe oziroma sklepa o zavrnitvi prosilčeve vloge (prijave) z dne 9.6.2005, ker dokument ne obstaja.
Prosilec je zoper odločbo organa dne 21.8.2010 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zaradi nepopolne dostave zahtevanih dokumentov oziroma nedostave odgovorov na njegove vloge, torej odločb ali sklepov, izdanih na podlagi njegovih pisanj. Ob tem je napovedal, da bo vloge in odgovore nanje natančno opredelil v dopolnitvi pritožbe, ki bo podana kasneje. Prosilec je dne 16.9.2010 organu poslal dopolnitev pritožbe, v kateri navaja, da v poslani dokumentaciji manjka odgovor, sklep, odločba, na podlagi katere mu je bil izdan plačilni nalog in zahteva, naj uradna oseba orana za dostop do informacij javnega značaja jasno zapiše, da ta odločba njegovo vlogo ni bila nikoli izdana ali da je ne želijo izročiti. Nadalje navaja, da ponovno zahteva posredovanje sklepa oz. odločbe o zavrnitvi njegove vloge z dne 9.6.2005 in kopije dokumenta, ki ga je izdalo MOP. Navaja še, da ni zahteval stanja odprtih postavk komitentov po hišah na dan 5.10.2005, ampak mu je uradna oseba to podtaknila, zato zahteva preklic in opravičilo.
K točki 1 izreka odločbe
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pritožbeni rok je v konkretni zadevi potekel dne 23.8.2010. Do tega datuma prosilec svoje napovedi o dopolnitvi pritožbe ni realiziral, pač pa je dopolnitev pritožbe organu poslal dne 16.9.2010. Ker po preteku pritožbenega roka dopolnitev pritožbe ni dovoljena (gl. obrazložitev točke 1 sklepa), je Informacijski pooblaščenec odločal o pritožbi le v obsegu, kot je bila vložena dne 21.8.2010. Pritožba z dne 21.8.2010 ima namreč vse sestavine iz drugega odstavka 238. člena ZUP (navedena je odločba, ki se izpodbija, organ, ki jo je izdal, številka in datum odločbe ter razlog izpodbijanja) in zadostuje tudi kriterijem iz prvega odstavka 66. člena ZUP (je razumljiva in obsega vse kar je treba, da se lahko obravnava). Pritožbe prosilca z dne 21.8.2010 torej ni mogoče šteti za nepopolno v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, ampak je formalno popolna in sposobna za obravnavo, zato je bilo o njej potrebno odločiti. Do navedb v dopolnitvi pritožbe pa se Informacijski pooblaščenec ni opredelil iz razlogov, navedenih v obrazložitvi točke 1 sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Informacijski pooblaščenec je ob preizkusu odločbe organa po uradni dolžnosti ugotovil, da v postopku na prvi stopnji ni bilo storjenih bistvenih kršitev postopka, prav tako organ pri izdaji odločbe ni prekršil nobenega materialnega zakona. Ob preizkusu odločbe organa v mejah pritožbenih navedb pa je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je pritožbeno navedbo prosilca, da se pritožuje zaradi [cit. dobesedno:] »nepopolne dostave zahtevanih dokumentov oziroma nedostave odgovorov na moje vloge, torej odločb ali sklepov na moje pisanje« treba razumeti tako, da se prosilec v prvi vrsti pritožuje zoper 5. točko izreka odločbe organa, ki se nanaša na kopije vlog prosilca in odgovorov nanje. Prosilec je v pritožbi napovedal, da bo vloge in odgovore nanje natančno opredelil v dopolnitvi pritožbe, vendar tega znotraj zakonsko določenega pritožbenega roka ni storil in torej ni navedel, odgovorov na katere njegove vloge mu organ ni posredoval. Ob preizkusu odločbe v mejah teh pritožbenih navedb je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je organ v 5. točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilca za posredovanje kopij vseh njegovih vlog in odgovorov nanje ugodil in mu te dokumente tudi poslal (gre za 18 dokumentov, ki jih je organ popisal v obrazložitvi odločbe). Pritožbene navedbe o nedostavi odgovorov na vloge torej ne držijo, saj je organ zahtevi prosilca v tem delu ugodil in mu poslal dokumentacijo. Prosilec v pritožbi v zakonsko določenem roku ni pojasnil, zakaj se s tem delom odločbe ne strinja, zato je bilo treba njegovo pritožbo v delu, ki se nanaša na nedostavo odgovorov na njegove vloge, zavrniti kot neutemeljeno. Ob tem Informacijski pooblaščenec prosilca opozarja, da je institut informacij javnega značaja primarno namenjen zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov (to je izrecno določeno v prvem odstavku 2. člena ZDIJZ), ne pa (ponovnemu) pridobivanju dokumentacije, ki je bila prosilcu že vročena v postopkih, v katerih je bil tako ali drugače udeležen, oziroma pridobivanju dokumentacije, ki jo je prosilec sestavil in organu posredoval sam.
Kljub temu, da se pritožba nanaša predvsem na 5. točko izreka izpodbijane odločbe, torej na kopije vlog prosilca in odgovorov nanje, je Informacijski pooblaščenec preizkusil tudi 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe, ki sta za razliko od 5. točke zavrnilni.
V 2. točki izreka odločbe je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumentov družbe Terca d.o.o. iz Šentruperta, ki izkazujejo stanje odprtih postavk komitentov po hišah na dan 5.10.2005 za objekt 5020, Zidani most 35 (vhod 1) po posameznih kontih (seznam lastnikov in odprti zneski) ter zahtevo po posredovanju mesečnih obračunov stanovanjskih stroškov od januarja do septembra 2005 (seznam komitentov in mesečni stroški). Organ je navedeno družbo pozval, naj se izjasni, ali kateri od dokumentov, ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu št. 06132-79/2005 in jih je izdelala ta družba, predstavlja poslovno skrivnost. Zakoniti zastopnik družbe je v zvezi s tem pojasnil, da poslovno skrivnost družbe predstavlja dokument o stanju odprtih postavk komitentov po hišah na dan 5.10.2005 (seznam lastnikov in odprti zneski) in mesečni obračuni stanovanjskih stroškov po komitentih od januarja do septembra 2005. Kopije teh dokumentov v navedenem inšpekcijskem spisu sicer niso opredeljene z oznako poslovna skrivnost, vendar Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da gre po vsebini za dokumente, ki jih družba Terca d.o.o. mora varovati kot poslovno skrivnost, saj bi z razkritjem teh dokumentov nastala občutna škoda družbi sami, in sicer v obliki izgube strank ali celo odškodninskih zahtevkov posameznikov zaradi razkritja podatkov, vezanih na njihova gospodinjstva. Ker se na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009 – UPB3) za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ pravilno štel, da so ti podatki družbe Terca d.o.o. njena poslovna skrivnost in tudi pravilno uporabil izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje odločbe oziroma sklepa o zavrnitvi njegove vloge (prijave) z dne 9.6.2005. Organ je v obrazložitvi te točke izreka pojasnil, da tak dokument ne obstaja, zato ga prosilcu ne more posredovati. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/07-UPB1, dalje ZIN), na podlagi katerega organ vodi inšpekcijske postopke, ne predvideva odločanja o prijavi na način, da se prijava s posebnih formalnim pravnim aktom sprejme v obravnavo ali pa zavrne. Na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje (prijavitelje) na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih, ni pa mu potrebno izdajati nobenih odločb ali sklepov v zvezi s prijavami. Informacijski pooblaščenec torej nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, saj po veljavni zakonodaji izdajanje takšnih dokumentov v inšpekcijskih postopkih ni predvideno. Organ je torej tudi v tem delu upravičeno zavrnil zahtevo prosilca, saj se ta nanaša na dokument, ki ne obstaja; informacija javnega značaja pa je skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ lahko le dokument ali drugo dokumentarno gradivo, ki obstaja v materializirani obliki.
Ob upoštevanju vsega navedenega Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravilno uporabil materialno pravo in prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente v obsegu in na način, kot je do njih upravičen na podlagi ZDIJZ. Pritožbo prosilca zaradi nedostave zahtevanih dokumentov je bilo zato treba v celoti zavrniti kot neutemeljeno.
Informacijski pooblaščenec sklepno opozarja organ, da je potrebno v primeru izjeme varovanih osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ob izvedbi delnega dostopa do dokumenta na podlagi 7. člena ZDIJZ poleg računalniško ali ročno izpisanih osebnih podatkov prekriti tudi podpise oseb, katerih osebni podatki so varovani, saj je identifikacija posameznika možna tudi na podlagi njegovega lastnoročnega podpisa. Prav tako je potrebno prekriti osebne podatke prosilca (kljub njegovim morebitnim ugovorom glede tega). Osebnih podatkov prosilca sicer ni treba varovati v razmerju do njega samega, vendar pa je treba upoštevati, da lahko dokumente, ki so informacija javnega značaja, na podlagi ZDIJZ kadarkoli zahteva kdorkoli. V primerih, ko je prosilec fizična oseba, bi lahko organ te njegove podatke sporočil ali drugače dal na razpolago tretjim osebam le, če bi imel za to podlago v zakonu.
K točki 2 izreka odločbe
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
K točki 1 izreka sklepa
Prosilec je dne 16.9.2010 organu poslal dopolnitev pritožbe, ki jo je organ kot pristojen subjekt za sprejem pritožbe (in njenih dopolnitev) prejel dne 17.9.2010. Informacijski pooblaščenec je dopolnitev pritožbe prejel 22.9.2010.
Dopolnitev pritožbe je dovoljena le v času, dokler teče pritožbeni rok. Z vložitvijo pritožbe si pritožnik ne rezervira dodatnega časa, v katerem bi lahko v nedogled vlagal dopolnitve pritožbe, ampak morajo vsa pritožbena navajanja do organa, ki je pristojen za sprejem pritožbe, prispeti do izteka pritožbenega roka. Smisel pritožbenega roka je v tem, da se po njegovem izteku navajanje relevantnih dejstev zaključi in je zadeva pripravljena za odločitev na drugi stopnji.
Postopek s pritožbo v zadevah, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, se na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Skladno s prvim odstavkom 235. člena ZUP se lahko pritožba zoper odločbo vloži v 15 dneh od dneva, ko je bila ta odločba vročena upravičencu do pritožbe. V konkretnem primeru je bilo prosilcu sporočilo o prispelem pismu puščeno v hišnem predalčku dne 22.7.2010 z opozorilom, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki prične teči 23.7.2010, v nasprotnem primeru pa se bo vročitev štela za opravljano s potekom tega roka. Prosilec pisma ni prevzel, zato mu je bilo dne 7.8.2010 puščeno v hišnem predalčniku. V tem primeru se na podlagi 4. odstavka 87. člena ZUP vročitev torej šteje za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem pošiljke. Ta rok je v konkretnem primeru iztekel v petek, 6.8.2010. To pomeni, da je 15-dnevni pritožbeni rok ob upoštevanju 2. odstavka 100. člena ter prvega odstavka 101. člena ZUP pričel teči v soboto, 7.8.2010, in se iztekel v soboto, 21.8.2010 oziroma ob upoštevanju 2. odstavka 101. člena ZUP v ponedeljek, 23.8.2010 (ob polnoči). Prosilec je dopolnitev pritožbe odposlal dne 16.9.2010, kar je 22 dni po izteku pritožbenega roka, zato je bilo dopolnitev pritožbe potrebno na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavreči kot prepozno.
Ob tem Informacijski pooblaščenec prosilca ponovno opozarja, da institut dostopa informacij javnega značaja primarno ni namenjen pridobivanju dokumentacije, ki je bila prosilcu že vročena v postopkih, v katerih je bil udeležen. Prav tako na podlagi ZDIJZ od organa in njegovih odgovornih oseb ni mogoče zahtevati nobenih izrecnih zapisov, preklicev, opravičil in podobnega.
K točki 2 izreka
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka