Prosilka - Zavetišče Meli center
+ -Številka: 090-166/2010
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali je organ zavezanec, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval vso dokumentacijo, o tem, kateri posegi so bili opravljeni na določenem psu in kakšen znesek je bil za vsako poseg zaračunan občini. Zahteval je tudi letni poročili o delovanju organa. Ker organ ni izdal odločbe, je Pooblaščenec zadevo prevzel v reševanje in ugotovil, da z letnimi poročili organ ne razpolaga, zato je pritožba v tem delu neutemeljena. Glede prvega dela zahteve pa je Pooblaščenec pritožbi ugotovil, da gre za dokumente, ki dokazujejo način opravljanja javne službe oskrbe živali, in organu naložil, da posreduje zahtevano dokumentacijo, pri čemer naj prekrije varovane osebne podatke.
ODLOČBA
Številka: 090-166/2010/
Datum: 10. 11. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Cesta v Mestni log 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 5. 2009 zoper molk organa Meli center Repče d.o.o., Zavetišče “Meli” Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper molk organa je utemeljena. Zahtevi prosilca se delno ugodi.
Organ mora prosilcu v roku 15 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
1.1. zapisov iz sprejemne knjige, ki se nanašajo na psa Čarlija, in sicer zapisov pod zaporedno številko 236 (datum sprejema 22. 7. 2009) ter 266 (datum sprejema 17. 8. 2009) v sprejemni knjigi za leto 2009, pri čemer mora organ prekriti:
- osebne podatke lastnikov živali v stolpcu »Ime in bivališče lastnika živali«
- osebne podatke lastnikov živali v stolpcu »Diagnoza (komplikacije«
- številke čipov živali v stolpcu »Potek in popis bolezni«
1.2. zapisov iz evidence veterinarske oskrbe iz leta 2009, pod zaporednimi številkami 223 do 349.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 10. 5. 2010 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
1. vso dokumentacijo, iz katere izhaja
- katere storitve/ posegi so bili opravljeni na psu Čarliju, ki je bil v Meli center Repče d.o.o. oskrbovan v obdobjih od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009;
- kakšen znesek je bil za vsako od zgoraj navedenih storitev zaračunan občini in na kakšni podlagi.
2. Letni poročili za leto 2008 in 2009 o delovanju Zavetišča Meli center d.o.o.
Dne 4. 6. 2010 je organ prosilcu odgovoril, vendar mu ni posredoval zahtevanih informacij, ampak mu je izstavil predračun, po plačilu katerega bi mu posredoval zahtevane informacije.
Ker organ predračuna ni izstavil na podlagi ZDIJZ in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/2007, v nadaljevanju Uredba), je Pooblaščenec štel, da organ dejansko ni vodil postopka na podlagi določb ZDIJZ in Uredbe in da prosilcu ni ustrezno odgovoril po ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec organu dne 14. 6. 2010 poslal poziv zaradi molka v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, v katerem ga je pozval, da odloči o zahtevi prosilca in ga o tem obvesti.
Dne 6. 7. 2010 je organ prosilcu posredoval odgovor, v katerem je navedel, da zavrača njegovo zahtevo po dokumentaciji v zvezi s psom Čarlijem, saj jo zagotovo že ima, ker je podal prijavo zoper organ na Veterinarsko upravo RS (VURS).
Pooblaščenec je po pojasnilih prosilca, da zahtevane dokumentacije nima ter da je vse zahtevane informacije iz prve alineje 1. točke njegove zahteve mogoče pridobiti v kartoteki za psa Čarlija, ki jo hrani organ, dne 13. 7. 2010 organu poslal poziv, v katerem je podal ugotovitev, da organ prosilcu še vedno ni posredoval zahtevane dokumentacije, in ga pozval, naj o zahtevi prosilca odloči in ga o tem obvesti.
Organ je dne 28. 7. 2010 prosilcu odgovoril, da je bil operativni poseg na psu Čarliju s strani pogodbene ambulante organa opravljen brezplačno, da pa ostalo dokumentacijo v zvezi s psom Čarlijem prosilec že poseduje. Glede poročil za leti 2008 in 2009 je organ navedel, da jih lahko posreduje prosilcu, vendar je želel, naj ta specificira, katere podatke naj poročili vsebujeta.
Dne 28. 7. 2010 je prosilec organu sporočil, da želi, da so iz letnih poročil razvidni predvsem podatki o višini porabljenih javnih sredstev, številu sprejetih in oddanih živali, številu sterilizacij/ kastracij, evtanazij ter poginov, in podatek o tem, kako obravnava prostoživeče mačke.
Dne 11.8.2010 je Pooblaščenec prosilcu poslal poziv št. 0900-143/2010/8, v katerem ga je pozval, da navede, ali še vztraja pri vloženi pritožbi zaradi molka organa, in naj navede, v katerem delu (glede katerih zahtevkov) še vztraja pri pritožbi.
Pooblaščenec je na navedeni poziv dne 19. 8. 2010 prejel odgovor prosilca o tem, da vztraja pri zahtevi po fotokopiji kartoteke za psa Čarlija (prva alineja 1. točke njegove zahteve). Prav tako pa je prosilec dne 31. 8. 2010 Pooblaščenca obvestil, da je organ na njegovo zahtevo po letnih poročilih in pojasnilih o vsebini poročil (2. točka njegove zahteve) odgovoril, da je pripravljen njegovi zahtevi ugoditi, v kolikor poravna stroške v višini 614 EUR brez DDV, česar pa prosilec ni bil pripravljen storiti.
Ker je Pooblaščenec ocenil, da organ ni odločil o 1. alineji 1. točke in o 2. točki zahteve prosilca z dne 10. 5. 2010 v roku 20-ih delovnih dni, kot zahteva 23. člen ZDIJZ, v tem roku pa mu tudi ni omogočil dostopa do zahtevanih informacij, je Pooblaščenec v skladu s tretjim odstavkom 255. člena ZUP zadevo prevzel v reševanje in o njej odločil sam.
Pri tem je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, zato je organ na podlagi 10. člena ZInfP pozval, da mu posreduje fotokopije:
1. vse dokumentacije, iz katere izhaja, katere storitve/ posegi so bili opravljeni na psu Čarliju, ki je bil v Meli centeru Repče d.o.o. oskrbovan v obdobjih od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009;
2. letna poročila za leto 2008 in 2009 o delovanju organa.
Organ je dne 28. 9. 2010 Pooblaščencu posredoval fotokopijo sprejemne knjige v delu, ki se nanaša na psa Čarlija, ter pojasnil, da z ostalo dokumentacijo v zvezi z navedenim psom ne razpolaga več, ker je po končani oskrbi ni dolžan več hraniti. Glede letnih poročil za leti 2008 in 2009 o delovanju organa je organ pojasnil, da jih ne bo posredoval Pooblaščencu ali prosilcu, dokler ne bo poravnan predračun za odbir informacij javnega značaja. Letna poročila organ izdaja za vsako občino – naročnika posebej, v skladu z določili pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o javnih naročilih manjše vrednosti.
Dne 13. 10. 2010 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil napravljen zapisnik. Iz zapisnika izhaja, da je organ zahtevo prosilca glede letnih poročil o delovanju organa za leti 2008 in 2009 zavrnil, ker jih nima, saj jih ni dolžan izdelovati. Ko namreč organ zaključi oskrbo ene živali, pripravi poročilo za to konkretno žival in na podlagi poročila izstavi občini fakturo. Ne pripravi pa letnih poročil o svojem delovanju oz. oskrbi živali za posamezno občino. Glede dokumentacije o psu Čarliju, je organ Pooblaščencu izročil še fotokopije izpiskov iz evidence veterinarske oskrbe. Pojasnil je, da so to edini dokumenti, ki jih v zvezi z zahtevo prosilca poseduje. Ostale dokumente je že posredoval občini.
Pooblaščenec je dne 14. 10. 2010 pozval občine Mokronog-Trebelno, Brežice, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Dol pri Ljubljani, Sodražica, Komenda, Ig, Grosuplje, Škofljica, Sevnica, Litija, Krško in Občino Trebnje, da pojasnijo, ali so imele v letih 2008 in 2009 z organom sklenjeno pogodbo o opravljanju javne službe zagotavljanja zavetišča, ali je bil organ glede na te pogodbe dolžan občinam predlagati letna poročila o svojem delovanju, ali je organ občinam predložil ta letna poročila ter ali jim je predložil poročila za vsako žival, ki je bila sprejeta v zavetišče, posebej.
V odgovoru Pooblaščencu so občine Brežice, Grosuplje in Sevnica navedle, da jim je organ posredoval letni poročili o opravljenem delu za leti 2008 in 2009, Občina Škofljica, da ji je organ posredoval letno poročilo o opravljenem delu za leto 2008, Občina Ivančna Gorica pa, da ji je organ posredoval povzetek dogajanj skozi vse leto za leti 2008 in 2009.
Na podlagi odgovorov navedenih občin je Pooblaščenec dne 21. 10. 2010 organ pozval, da mu posreduje letna poročila o opravljenem delu za leti 2008 in 2009, ki jih je posredoval občinam Grosuplje, Sevnica, Brežice ter Škofljica in pa povzetka dogajanj skozi vse leto za leti 2008 in 2009, ki ju je posredoval Občini Ivančna Gorica.
Dne 03. 11. 2010 je Pooblaščenec od organa prejel odgovor, da navedenih dokumentov ne poseduje več, saj jih je posredoval občinam, sam pa kopije ne hrani.
S strani prosilca je Pooblaščenec dne 05. 11. 2010 prejel dopis, v katerem je ta odstopil od 2. točke svoje zahteve, torej od dela, ki se nanaša na letna poročila o delovanju organa za leti 2008 in 2009. Vendar pa prosilec vztraja pri prvi alineji 1. točke svoje zahteve, torej glede dokumentacije o tem, katere storitve/ posegi so bili opravljeni na psu Čarliju, ki je bil v Meli centru Repče d.o.o. oskrbovan v obdobjih od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker se je prosilec opredelil, da glede svoje zahteve vztraja le še v prvi alineji 1. točke svoje zahteve, torej v delu, ki se nanaša na dokumente o tem, katere storitve/ posegi so bili opravljeni na psu Čarliju, ki je bil v Meli center Repče d.o.o. oskrbovan v obdobjih od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009, je Pooblaščenec odločal le o tem delu utemeljenosti zahteve prosilca.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) javni zavodi. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
V obravnavanem pritožbenem postopku prosilec zahteva dokument, ki se nanaša na oskrbo konkretnega psa, ki ga je organ oskrbel na podlagi pogodbe, sklenjene z Občino Grosuplje, torej gre nedvomno za nalogo iz delovnega področja organa, opravljeno v okviru izvajanja javne službe.
Organ je Pooblaščencu z dopisom z dne 28. 9. 2010 posredoval fotokopije iz spremne knjige za oba primera namestitve (od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009) psa Čarlija, ki se v spremni knjigi nahajata pod zaporedno številko 236 in 266. Prav tako je ob obisku in camera dne 13. 10. 2010 Pooblaščencu vročil še fotokopije iz evidence veterinarske oskrbe, ki se nanašajo na navedenega psa, in sicer za obdobja od 22. 7. 2009 do 14. 8. 2009 ter od 17. 8. 2009 do 14. 9. 2009, kar v evidenci zajema zapise od št. 223 do št. 349. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ z zahtevano dokumentacijo nedvomno razpolaga v materializirani obliki.
Organ je še zatrjeval, da druge dokumentacije (kartoteke psa) v zvezi s psom Čarlijem nima. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni treba ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov, s katerimi razpolagajo, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, iz katerih je mogoče podatke enostavno priklicati, zgolj s pomočjo nekaj klikov oz. enostavnih računalniških operacij.
Kot izhaja iz določb 21. člena Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur. l. RS, št. 45/2000 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Pravilnik), mora imetnik zavetišča voditi ustrezne evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih in usmrtitvah. Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v ustrezno evidenco, ki mora vsebovati vsaj zaporedno številko vpisa v evidenco, opis in fotografijo živali, identifikacijsko številko o cepljenju proti steklini (če jo ima), navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival, uro, datum in kraj najdbe, osebno ime in naslov najditelja, uro in datum sprejema živali, osebno ime osebe, ki je žival sprejela. Evidenca mora biti izdelana oziroma zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in spreminjanje podatkov. Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
– če gre za oddano žival, podatke o skrbniku, njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso dokumentacijo o živali;
– če gre za odvzeto žival, mora biti priložena kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
– o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi;
– o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
– o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo);
– o morebitnih poškodbah, ki jih je žival povzročila človeku ali drugi živali.
Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem postopku.
Iz navedenih določb Pravilnika pa ne izhaja, da mora imetnik zavetišča kartoteko živali oz. navedeno evidenco hraniti tudi po oddaji oz. usmrtitvi živali. Pri tem je organ zatrdil, da je vse navedene podatke posredoval občinam in da jih ne poseduje več. Ob sprejemu živali organ izpolni poleg sprejemne knjige še Potrdilo o prejemu živali ter Spremni list za žival. Veterinar ob oskrbi vpisuje podatke v evidenco veterinarske oskrbe. Ob oddaji živali organ izpolni obrazec Potrdilo o predaji živali. Po predaji živali, organ pošlje naročniku (občini) Potrdilo o prejemu živali, Spremni list za žival ter Potrdilo o predaji živali, priloži pa tudi kratko poročilo o oskrbi živali. Pri sebi pa organ obdrži le sprejemno knjigo in evidenco veterinarske oskrbe. Tako trenutno tudi za psa Čarlija poseduje le navedeni evidenci, ki vsebujeta podatke o zaporedni številki živali, dnevu sprejema živali, imenu in bivališču prejšnjega in novega lastnika živali, opisu živali, statusu živali ob prihodu (zapuščen, zavržen, potepuški ipd.), poteku in popisu bolezni, diagnozi (komplikacije), zdravljenju (vrsti in količini porabljenega materiala), izidu (datumu) ozdravitve, zakola, pogina oz. usmrtitve, naročniku oskrbe (občini) ter veterinarju (veterinarski ambulanti), ki je zdravljenje opravil. Podatke o oskrbi posameznega psa je mogoče ugotoviti ob uporabi obeh evidenc hkrati, in sicer tako, da se najprej poišče zaporedna številka sprejema živali v sprejemni knjigi (v konkretnem primeru sta za psa Čarlija relevantni številki sprejema 236 in 266), nato pa se v evidenci veterinarske oskrbe pod posamezno oskrbo vidi, ali je določena žival prejela določeno oskrbo. Tako se npr. v evidenci veterinarske oskrbe pod zapisom št. 230 z dne 23. 7. 2010 iz rubrike »Potek in popis bolezni« vidi, da je pristojni veterinar na ta dan med drugim oskrbel tudi žival s številko sprejema 236, torej tudi psa Čarlija.
Pooblaščenec glede na vse navedeno in po opravljenem ogledu in camera nima razloga, da ne bi verjel organu, da trenutno poseduje le navedeni evidenci. Ker navedene evidence v delu, ki se nanašajo na psa Čarlija, po ugotovitvah Pooblaščenca predstavljajo dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, je v nadaljevanju opravil preizkus, ali navedene informacije predstavljajo katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
3. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa.
3.1 Izjema varstva osebnih podatkov
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri pregledu kopije sprejemne knjige na straneh, ki se nanašajo tudi na psa Čarlija, ugotovil, da ta v rubriki »Ime in bivališče lastnika živali« vsebuje podatke o imenu, priimku in naslovu bivališča prejšnjega lastnika, v rubriki »Diagnoza (komplikacije) pa podatke o imenu, priimku in bivališču novega lastnika. Ob upoštevanju zgoraj citirane določbe ZVOP-1, Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za zadostno količino podatkov, da je posameznik iz njih določljiv, zaradi česar gre po ugotovitvah Pooblaščenca za varovane osebne podatke.
Prav tako je Pooblaščenec pri pregledu kopije sprejemne knjige na straneh, ki se nanašajo tudi na psa Čarlija, ugotovil, da ta v rubriki »Potek in popis bolezni« ponekod vsebuje tudi podatke o številki čipa posamezne živali. Z uporabo centralnega registra psov (CRPsi) je mogoče preko številke čipa živali ugotoviti lastnika oz. posvojitelja te živali. Izpisek iz CRPsi vsebuje tako naslednje podatke o lastniku oz. posvojitelju živali: EMŠO, ime, priimek, naslov prebivališča (ulica, kraj, pošta, občina), datum rojstva, datum prijave lastništva ter vrsta prijave. Kot izhaja iz določbe 6. člena ZZZiv namreč pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa. Ti osebni podatki se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje CRPsi ter za odločanje po ZZZiv in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da v navedenem primeru podatek o številki čipa živali predstavlja osebni podatek lastnika oz. posvojitelja psa, saj je lastnik oz. posvojitelj iz nje določljiv. Kot že navedeno, je namreč glede na določbe ZVOP-1 posameznik iz podatka določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Centralni register psov je namenjen različnim skupinam uporabnikov: primarnim veterinarskim organizacijam s koncesijo, območnim uradom veterinarske inšpekcije in izpostavam, zavetiščem in Veterinarska uprava RS (VURS). Posamezen uporabnik ima vpogled le v podatke o psih s svojega koncesijskega območja, prav tako območni uradi za področje, ki ga pokrivajo, medtem, ko imajo na VURS pregled nad stanjem za celo državo. Glede na navedeno, je torej dostop do CRPsi omogočen širokemu krogu uporabnikov, zaradi česar je po oceni Pooblaščenca podatek o lastništvu živali z uporabo podatka o številki čipa živali enostaven, ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da tudi podatek o številki čipa živali predstavlja osebni podatek lastnika te živali.
Navedeni podatki (podatki o imenu, priimku in naslovu prejšnjega in novega lastnika živali ter podatki o številki njenega čipa) tako nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V konkretnem primeru ni podana niti zakonska podlaga niti privolitev lastnikov psov za posredovanje njihovih osebnih podatkov prosilcu. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato jih organ ne sme razkriti.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem teh osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Posledično je Pooblaščenec v skladu s pravili o delnem dostopu organu odredil, da v kopijah sprejemne knjige prekrije varovane osebne podatke, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
4. Sklepno
Pooblaščenec torej ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da je pritožba prosilca zoper molk organa utemeljena, njegovi zahtevi pa se delno ugodi. Kot izhaja iz tretjega odstavka 255. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar lahko reši zadevo po dokumentih, izda svojo odločbo; če je ne more rešiti na ta način, pa opravi postopek in nato s svojo odločbo reši zadevo. Glede na to, da na prvi stopnji organ prosilcu ni posredoval zahtevane dokumentacije niti ni izdal zavrnilne odločbe, je Pooblaščenec na podlagi navedene določbe ZUP zadevo prevzel v reševanje in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ortopedske bolnišnice Valdoltra številka 265/02-9 z dne 22. 5. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka