Prosilka - Občina Slovenske Konjice
+ -Številka: 090-164/2010/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
Številka: 090-164/2010/
Datum: 19. 10. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., ki jo zastopa Iniciativno združenje za nadzor institucij, Shakespearova 2, 2000 Maribor, ki ga zastopa predsednik Andrija Posavec (v nadaljevanju prosilka), z dne 2. 9. 2010, zoper odločbo Občine Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice, (v nadaljevanju organ) številka 09001-0006/2010-9(105), z dne 18. 8. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo organa številka 09001-0006/2010-9(105), z dne 18. 8. 2010 se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 17. 5. 2010 prejel zahtevo, v kateri je prosilka navedla, da poziva organ, da ji posreduje dokumente pravnomočnih odločb za zemljišča v zasebni lasti parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice, s katerimi organ razpolaga kot »občinska cesta« od 31. 5. 2006 do 17. 5. 2010. Prosilka je zahtevala, da ji organ posreduje vse sklepe in pooblastila občinskega sveta Občine Slovenske Konjice o vseh aktivnostih organa na prej omenjenih parcelnih številkah.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 09001-0006/2010-9(105), z dne 18. 8. 2010, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na odločbo št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009, v kateri je organ prekril ime, priimek in naslov stranke v postopku v uvodu, v prvem in tretjem odstavku obrazložitve in v odredbi za vročitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je na zahtevo prosilke odgovoril z dopisom št. 09001-0006/2010-2 z dne 10. 6. 2010. Po prejemu tega dopisa je prosilka pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa. Organ je po prejemu poziva Pooblaščenca prosilko pozval na dopolnitev zahteve in nato ugotovil, da prosilka zahteve kljub dopolnitvi ni dovolj določno dopolnila. Kljub temu je zahtevo prosilke vsebinsko obravnaval in pri tem presodil, da se dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, nanašajo oziroma so v povezavi z izdajo odločb, ki se nanašajo na parcelne številke 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice. Zahtevani dokumenti po mnenju organa sodijo v njegovo delovno področje, saj so v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) za zadovoljevanje potreb prebivalcev med drugim opredeljene tudi naslednje naloge organa: gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva, itd. Organ je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Pri presoji, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilke, je organ uporabil 225. člen ZUP, ki določa, kdaj odločba postane pravnomočna. Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da odločba št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 vsebuje varovane osebne podatke, in da je z institutom delnega dostopa prosilki mogoče omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer tako, da je v uvodu odločbe št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009, v prvem in tretjem odstavku obrazložitve ter v odredbi za vročitev te odločbe prekril ime, priimek in naslov stranke v postopku. Ostale dokumente, ki so predmet zahteve prosilke, je organ že pred izdajo izpodbijane odločbe posredoval prosilki z dopisom št. 09001-0006/2010-2, z dne 10. 6. 2010. Na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da z dokumenti, na katere se je nanašala pritožba prosilke zaradi molka organa, ne razpolaga, zato v tem delu zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Organ je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
Pooblaščenec je dne 2. 9. 2010 prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da v popolnosti oporeka sklepu organa pod št. 09001-0006/2010-9 (105), z dne 18. 8. 2010. Prosilka prosi Pooblaščenca, da naloži organu, da ji posreduje vso zahtevano dokumentacijo. Prosilka se ne strinja s prvim navedkom obrazložitve, ki jo v nadaljevanju citira: dokument pravnomočnih odločb za zemljišča v zasebni lasti parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Slovenske Konjice in da oni razpolagajo s tem kot »občinska cesta«. V nadaljevanju pritožbe je prosilka navedla, da to ne drži, pri čemer je pojasnila, da je organ parc. št. 1449 že tako ali tako odvzel brez odločbe, ter da se je pot začela lastniniti že leta 1998, kar je razvidno iz dokumentacije, ki jo je prosilka pridobila od Agencije za ceste RS dne 17. 6. 2010, pod šifro 37162-3/2010. Po mnenju prosilke dokumentacija ni veljavna, ker nima podpisov in žigov. Tudi odlok sam je nepopoln, ker v njem ni navedeno, kdaj je občinski svet to obravnaval, niti ni podpisan in žigosan (kopije dokumentacije je prosilka priložila pritožbi). Prosilka je nadalje navedla, da iz nobenega dokumenta ni razvidno, da je ravnanje organa v javno korist in da ni dokumenta, s katerim bi ZVKD organu dovolil poseg na tem delu ceste. Po mnenju prosilke postopek ni bil voden v skladu z zakoni, zato prosi Pooblaščenca, da organu naloži, da dokaže, da je ravnal po črki zakona in ustave RS. Prosilka je navedla tudi, da odvetnik g. Grubar iz Maribora, ki se tudi ukvarja s to zadevo, ni dobil odgovora, kar je po mnenju prosilke molk uradnega organa. Na koncu je prosilka še dodala, da je prejela sklep Okrožnega tožilstva v Celju št. Kt/0/1595/10 BL/ji, iz katerega je razvidno, da prosilka ni dobila originalov svojih odločb, pač pa je organ brisal ime njenega moža, zato prosilka prosi, da ji organ pošlje vse pravnomočne odločbe na ime prosilke, kot tudi zapisnike občinskega sveta na to temo in odločbe medobčinskega inšpektorja.
Ker je bila pritožba prosilke poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom št. 092-181/2010/2, z dne 2. 9. 2010 odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 09001-0006/2010-12 (105), z dne 7. 9. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker so se izjave prosilke in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga in ali je organ prekril le varovane osebne podatke, dne 27. 9. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera najprej poudaril, da je prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z njeno zahtevo z dne 17. 5. 2010. Organ je pojasnil, da je bila na obravnavanih parcelnih številkah cesta kategorizirana in v zvezi s tem teče postopek razlastitve. Ker postopek še ni zaključen, niso vse odločbe, izdane v zvezi z obravnavanimi parcelami, postale pravnomočne. Pravnomočne so le štiri odločbe, ki jih je prosilka prejela. Po vpogledu v dokumentacijski sistem občine »ODOS« na ogledu in camera se je izkazalo, da se v sistemu ne izpiše nobena zadeva, če se v polje »opis« vpiše obravnavane parcelne številke. Priloga zapisnika o ogledu in camera je seznam kategorij, ki omogočajo iskanje v dokumentacijskem sistemu po različnih kriterijih. Ker s pomočjo dokumentacijskega sistema ni mogoče najti zadev na podlagi iskalnega kriterija »parcelna številka« (izjema so le primeri, ko sam naziv zadeve vsebuje parcelno številko, za kar pa se je ob vpogledu v sistem izkazalo, da v konkretnem primeru ne obstajajo zadeve z nazivom, ki bi vseboval obravnavane parcelne številke), je organ na podlagi poznavanja zadeve pregledal relevantne spise in poiskal v konkretni zadevi zahtevane dokumente ter jih posredoval prosilki. Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v spis št. 37101-0006/2009, v katerem se vodijo zadeve v zvezi z razlastitvijo, ki se nanaša tudi na parcele, ki so predmet zahteve prosilke. V tem spisu se nahajajo tri odločbe (odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-36/2009/8, z dne 14. 4. 2010 in odločbi Upravne enote Slovenske Konjice št. 353-3/2010-8 (11244), z dne 13. 7. 2010) ter št. 352-1/2009-58 (11244), z dne 2. 12. 2009), glede katerih je organ pojasnil, da še niso postale pravnomočne. Priloga zapisnika o ogledu in camera je fotokopija odločbe št. 37104-0007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 brez prekritih podatkov. Organ je na ogledu in camera še pojasnil, da je edini akt, ki ga je občinski svet sprejel in se nanaša na obravnavane parcelne številke, Odlok o kategorizaciji občinskih cest, povezavo na spletno stran, na kateri je ta odlok objavljen, pa je organ prosilki posredoval z dopisom z dne 10. 6. 2010. Občinski svet je ta odlok sprejel na 2. seji dne 21. 12. 2006, zapisnik o tej seji pa se nahaja na spletni strani organa.
Organ je z dopisom št. 09001-0006/2010 (105), z dne 4. 10. 2010 Pooblaščencu sporočil, da je prosilki dne 4. 10. 2010 v zvezi z njeno zahtevo z dne 17. 5. 2010 posredoval še fotokopijo zapisnika 2. seje občinskega sveta, ki je potekala dne 21. 12. 2006.
Pooblaščenec je dne 12. 10. 2010 v prejel dopis, v katerem je prosilka navedla, da zapisnik z dne 21. 12. 2006, ki ga je od organa prejela dne 5. 10. 2010, zanjo ni merodajen in je ničen. V nadaljevanju dopisa je prosilka navedla, da je bil sam postopek za kategorizacijo ceste št. 883040 začet leta 1998, kar je razvidno iz dokumentacije, pridobljene iz ACRS, ki tudi ni bila pravilno vodena glede na tedaj veljaven zakon. Če se je že začel 2006, morajo obstajati soglasja lastnikov, na katerem se sprejema odlok o kategorizaciji, zato prosilka prosi, da ji organ pošlje ta soglasja. Na koncu dopisa je prosilka navedla, da še ni pridobila vseh v tem primeru izdanih pravnomočnih odločb in da je čudno, da občinska uprava ter Upravna enota Slovenske Konjice vodita o isti zadevi postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Splošno o informacijah javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ v prvem in drugem odstavku 5. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne v primeru, če zahtevana informacija javnega značaja vsebuje podatke, ki so v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ opredeljeni kot izjeme od prostega dostopa ali če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja, zato je bilo treba v pritožbenem postopku presoditi, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, ali se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki ter ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
2. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kar je organ pravilno navedel že v izpodbijani odločbi.
Prosilka je dne 17. 5. 2010 pozvala organ, da ji posreduje dokumente pravnomočnih odločb za zemljišča v zasebni lasti parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice, s katerimi organ razpolaga kot »občinska cesta« od 31. 5. 2006 do 17. 5. 2010. Prosilka je nadalje zahtevala, da ji organ posreduje vse sklepe in pooblastila občinskega sveta Občine Slovenske Konjice o vseh aktivnostih občine na prej omenjenih parcelnih številkah. Iz dopisa št. 09001-0006/2010-2 (105), z dne 10. 6. 2010, ki ga je organ poslal prosilki, izhaja, da je prosilka na podlagi te zahteve prejela fotokopije odločbe Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 in odločb Medobčinskega inšpektorata občin Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče št. 0611-0008/2009-1 (138), z dne 11. 5. 2009, št. 0611-0008/2009-6 (138), z dne 29. 6. 2009 in št. 0611-0008/2009-8 (138), z dne 8. 1. 2010. V navedbe organa, s katerimi slednji zatrjuje, da je prosilka dejansko prejela navedene odločbe, ni mogoče podvomiti tudi zato, ker je sama prosilka prejem teh fotokopij potrdila v dopisu, ki se pri Pooblaščencu nahaja pod številko 092-154/2010/1. Priloge tega dopisa so namreč vse štiri navedene odločbe.
Poleg odločb iz prejšnjega odstavka je organ prosilki v dopisu št. 09001-0006/2010-2 (105), z dne 10. 6. 2010 posredoval napotilo, kje se nahajata Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 1/07) in odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-113/08-10 (Uradni list RS, št. 30/09), ki se med drugim nanašata tudi na območje parcel s parcelnimi številkami, ki jih navaja prosilka v svoji zahtevi. Posredovanje tovrstnega navodila je v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
V izpodbijani odločbi je organ zatrdil, da poleg dokumentov, ki jih je prosilki posredoval z dopisom št. 09001-0006/2010-2 (105), z dne 10. 6. 2010, ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, ki bi bili predmet zahteve prosilke. Pritožba prosilke pa temelji na prepričanju, da obstajajo še drugi dokumenti, ki ji jih organ ni posredoval, zato je Pooblaščenec dne 27. 9. 2010 to dejstvo preveril na ogledu in camera. Izkazalo se je, da organ razpolaga le še z zapisnikom 2. seje občinskega sveta, ki je potekala dne 21. 12. 2006, ki pod točko K7 vsebuje sklep občinskega sveta o sprejetju Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice. Ta sklep vsebinsko ustreza dokumentu, ki ga je prosilka v zahtevi navedla kot »sklep občinskega sveta Občine Slovenske Konjice o vseh aktivnostih na prej omenjenih parc.št.«. Organ je ta sklep posredoval prosilki z dopisom št. 09001-0006/2010 (105), z dne 4. 10. 2010, čigar prejetje je potrdila tudi prosilka v svojem dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 12. 10. 2010.
Iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga z naslednjimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke z dne 17. 5. 2010 in ki izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja:
- odločba Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 in odločbe Medobčinskega inšpektorata občin Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče št. 0611-0008/2009-1 (138), z dne 11. 5. 2009, št. 0611-0008/2009-6 (138), z dne 29. 6. 2009 in št. 0611-0008/2009-8 (138), z dne 8. 1. 2010;
- Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 1/07);
- odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-113/08-10 (Uradni list RS, št. 30/09);
- točka K7 zapisnika 2. seje občinskega sveta, ki je potekala dne 21. 12. 2006.
Upoštevaje zgornje ugotovitve Pooblaščenec zaključuje, da je organ vse naštete dokumente prosilki že posredoval.
Čeprav prosilka v pritožbi zatrjuje, da dokumenti, ki jih je prejela od organa na podlagi svoje zahteve z dne 17. 5. 2010, niso vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga, Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstajajo razlogi za dvom v navedbe organa, s katerimi organ zatrjuje ravno nasprotno. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam, da organ poleg posredovanih odločb ne razpolaga z nobenimi drugimi odločbami, ki bi ustrezale kriterijem prosilke, navedenim v zahtevi z dne 17. 5. 2010 (pravnomočne odločbe za zemljišča v zasebni lasti parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice, s katerimi organ razpolaga kot »občinska cesta« od 31. 5. 2006 do 17. 5. 2010), so zlasti ugotovitve, do katerih je prišel Pooblaščenec na ogledu in camera po pregledu načina vodenja in vsebine dokumentacijskega sistema organa. S pomočjo iskalnika v tem sistemu namreč ni mogoče iskati dokumentov po kriterijih, navedenih v zahtevi prosilke z dne 17. 5. 2010. Če katero izmed ključnih besed iz zahteve prosilke (npr. parcelna številka 1449) iščemo v okviru razpoložljivih kriterijev (npr. opis, partner, nosilec, udeleženec v procesu, oznaka datoteke,…), dokumentacijski sistem ne najde nobenih dokumentov. Ker organ pozna postopek, ki teče v zvezi s parcelnimi številkami, ki so predmet zahteve prosilke, in zato ve, v katerem spisu se nahajajo odločbe, ki se nanašajo na kriterije iz zahteve prosilke z dne 17. 5. 2010, je Pooblaščenca na ogledu in camera seznanil z vsebino spisa št. 37101-0006/2009, ki se med drugim nanaša na razlastitveni postopek v zvezi s parcelami, na katere se nanaša obravnavana zahteva prosilke. Izkazalo se je, da ta spis med drugim vsebuje tudi tri odločbe (odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-36/2009/8, z dne 14. 4. 2010 in odločbi Upravne enote Slovenske Konjice št. 353-3/2010-8 (11244), z dne 13. 7. 2010) ter št. 352-1/2009-58 (11244), z dne 2. 12. 2009), ki se sicer nanašajo na parcelne številke, ki so predmet obravnavane zahteve, vendar pa še niso postale pravnomočne in zato ne ustrezajo kriterijem, opredeljenim v obravnavani zahtevi, zaradi česar jih ni mogoče opredeliti kot predmet zahteve prosilke z dne 17. 5. 2010. Pri tem organ pripominja, da pojem pravnomočnosti presojal na enak način kot organ v izpodbijani odločbi, in sicer upoštevaje določbo prvega odstavka 225. člena ZUP. Pooblaščenec je po pregledu vsebine spisa št. 37101-0006/2009 ugotovil, da slednji ne vsebuje »pravnomočnih odločb za zemljišča v zasebni lasti parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice, s katerimi organ razpolaga kot »občinska cesta« od 31. 5. 2006 do 17. 5. 2010«, ki jih organ prosilki še ni posredoval.
Pooblaščenec verjame tudi navedbam, s katerimi organ zatrjuje, da ne razpolaga s »sklepi in pooblastili občinskega sveta Občine Slovenske Konjice o vseh aktivnostih občine na prej omenjenih parc. št..« (izjema je le sklep v točki K7 zapisnika 2. seje občinskega sveta, ki je potekala dne 21. 12. 2006, ki ga je organ prosilki že posredoval). Pooblaščencu namreč ni znana nobena pravna podlaga, ki bi organ zavezovala k posedovanju tovrstnih sklepov ali pooblastil. Pooblaščenec sledi navedbam organa tudi zato, ker je organ izkazal pripravljenost posredovati prosilki vse zahtevane dokumente s tem, da je kljub temu, da to ni bilo mogoče storiti preko elektronskega dokumentacijskega sistema, »ročno« poiskal zahtevane odločbe in sklep ter odlok občinskega sveta, ki so predmet zahteve prosilke. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti. Pooblaščenec torej ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar mu je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), saj je organ Pooblaščencu na ogledu in camera omogočil dostop do obstoječih dokumentov v zvezi obravnavano zahtevo prosilke.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari ali pridobi pravnomočne odločbe ali sklepe ter pooblastila občinskega sveta v zvezi s »parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 k.o. Konjice«, s katerimi ne razpolaga.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj dokumenti, ki jih je organ prosilki posredoval ne vsebujejo določenih podatkov, ali v vprašanje zakaj organ ne razpolaga še z dodatnimi dokumenti, ki bi ustrezali kriterijem, navedenim v obravnavani zahtevi prosilke. Zaradi navedenega so za obravnavani pritožbeni postopek povsem pravno nerelevantne navedbe prosilke, s katerimi le-ta zatrjuje, da postopek razlastitve ni potekal v skladu z zakonom, da posredovana dokumentacija ni veljavna, ker nima podpisov in žigov, da je posredovani odlok nepopoln, da iz dokumentov ni razvidno, da je ravnanje organa v javno korist in da ni dokumenta, da je ZVKD dovolil organu poseg. Pooblaščenec tudi ni pristojen organu naložiti, da dokaže, da je postopek razlastitve vodil skladno z zakonodajo, za kar prosi prosilka Pooblaščenca v pritožbi. Do vseh navedenih pravno nerelevantnih pritožbenih navedb prosilke se Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ni opredeljeval.
Za konkretno zadevo prav tako niso pravno relevantne navedbe prosilke, ki se nanašajo na dokumente, ki niso predmet zahteve prosilke z dne 17. 5. 2010 (npr. odloki medobčinskega inšpektorata za okolje in komunalo, pravnomočne odločbe na ime prosilke in zapisniki občinskega sveta na to temo, odločbe medobčinskega inšpektorata in soglasja lastnikov). Prosilka je dne 17. 5. 2010 pri organu namreč vložila zahtevo, kot je navedena v 2. točki obrazložitve te odločbe in o tej zahtevi je organ odločil na način, kot ga določa ZDIJZ. Zahteva, s katero prosilka zahteva v tem odstavku navedene dokumente, pa predstavlja novo zahtevo, ki presega predmet tega pritožbenega postopka. Zaradi tega se Pooblaščenec do teh pritožbenih navedb prosilke ni posebej opredeljeval. Prosilka novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja vsekakor lahko še vedno vloži pri organu, za katerega meni, da s temi informacijami razpolaga.
S konkretnim pritožbenim postopkom tudi niso povezane prosilkine navedbe o tem, da odvetnik iz Maribora ni dobil odgovora, kar prosilka opredeljuje kot molk organa, zato se Pooblaščenec do teh navedb ni opredeljeval. Enako velja za pripombe prosilke, ki se nanašajo na pristojnosti občinske uprave in upravne enote v povezavi s 36. členom ZUreP.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v obravnavanem primeru organ razpolaga le z informacijami javnega značaja, ki jih je prosilki že posredoval, glede preostalih dokumentov, katerih obstoj zatrjuje prosilka v pritožbi, Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstajajo, in da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato ga ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Prosilka se v pritožbi ne strinja s tem, da je organ v odločbi Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009, ki ji jo je posredoval z dopisom z dne 10. 6. 2010, prekril ime njenega moža. Organ je prekritje osebnih podatkov v izpodbijani odločbi utemeljil z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1). Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Podatki, ki jih je organ prekril v odločbi Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009, so ime, priimek in naslov stranke v postopku. Navedeni podatki nedvomno ustrezajo definiciji osebnega podatka v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec je v okviru pritožbenih navedb presojal, ali je organ te podatke utemeljeno opredelil kot varovane osebne podatke, tj. podatke, za razkritje katerih v postopku po ZDIJZ ni ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje obravnavanih osebnih podatkov, zato je zaključil, da navedeni osebni podatki predstavljajo zakonsko varovane osebne podatke. Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je ime, priimek in naslov stranke v postopku z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ prekril, preden je odločbo Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 posredoval prosilki.
Pooblaščenec pojasnjuje še, da je kot pritožbeni organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno. Zaradi navedenega niso pravno relevantne navedbe, s katerimi prosilka zatrjuje, da je organ v posredovani odločbi prekril osebne podatke njenega moža. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je treba dostop do informacij javnega značaja tudi v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
4. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ razpolaga le z dokumenti, ki jih je prosilki že posredoval, glede dodatnih dokumentov, ki jih v okviru zahteve z dne 17. 5. 2010 zahteva prosilka pa ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Nadalje Pooblaščenec zaključuje, da je organ v odločbi Občine Slovenske Konjice št. 37104-00007/2009-4, z dne 22. 4. 2009 ustrezno uporabil institut delnega dostopa, saj navedena odločba vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka ZDIJZ, zaradi česar je bilo treba te podatke prekriti. Organ je o dostopu do zahtevanih dokumentov na prvi stopnji odločil pravilno, zato pritožba prosilke ni utemeljena.
Organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer zmotno skliceval na 248. člen ZUP, ki se nanaša na organ druge stopnje (organ pa je v konkretnem primeru odločal na prvi stopnji), pri čemer gre za postopkovno pomanjkljivost, ki pa ni bistvena, saj vsebinsko ne vpliva na končno odločitev. Poleg tega je organ storil pomanjkljivost, ki tudi ni bistvena, tudi, ko je na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe pomotoma navedel besedo »Pooblaščenec« namesto besede »organ« in besedo »pritožba« namesto besede »zahteva«. Drugi odstavek 248. člena ZUP določa, da organ druge stopnje pritožbo zavrne tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. V obravnavanem primeru navedene kršitve niso vplivale na končno odločitev, saj bi bil za prosilko rezultat postopka v vsakem primeru enak, kot je bil ob ugotovljenih pomanjkljivostih. Pooblaščenec zato zaključuje, da v obravnavanem primeru ni ugotovil bistvenih kršitev postopka, zato je pritožbo prosilke, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 09001-0006/2010-9(105), z dne 18. 8. 2010. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka