Prosilka - Infra d.o.o.
+ -Številka: 090-133/2010/12
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-133/2010/
Datum: 2. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ………….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo organa INFRA d.o.o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju organ), št. 1020632 z dne 30. 6. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 7. 7. 2010 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 1020632 z dne 30. 6. 2010 odpravi. Organ mora prosilki v roku 5 (petih) dni od prejema te odločbe posredovati stroškovnik nadomestnih gradenj za zahtevane tri lastnike, pri čemer mora prekriti njihova imena in priimke, pod imenom tretjega lastnika (vrednost 467.071,49) pa mora prekriti tudi vrsto gradnje.
V ostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je 10. 6. 2010 od organa zahtevala fotokopije naslednjih informacij:
a) cenitev stanovanjskih hiš v postopku izgradnje Hidroelektrarne Blanca (…………)
b) stroškovnika nadomestnih gradenj: ………….
Organ je izdal odločbo št. 1020632 z dne 30. 6. 2010, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilke. Glede zavrnitve zahteve pod točko a) je organ pojasnil, da so cenitve stanovanjskih hiš s strani izdelovalca, sodno zapriseženega cenilca, opredeljene kot poslovna skrivnost, zato bi razkritje pomenilo kršitev poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V zvezi z zavrnitvijo zahteve pod točko b) pa je organ pojasnil, da se podatki o stroškovnikih po navedenih osebah, kot jih je zahtevala vlagateljica, nanašajo na osebne podatke, katero razkritje pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki o nadomestnih gradnjah po imenovanih osebah in vrednosti nadomestnih gradenj oziroma njihovih nepremičnin, specificirano po posamezni osebi, namreč predstavljajo osebne podatke, zato bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je glede na navedeno na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 6 člena ZDIJZ zavrnil dostop do zahtevanih informacij.
Prosilka je nato 7. 7. 2010 vložila pritožbo zoper zavrnilno odločbo organa. Navedla je, da je želela pridobiti fotokopije cenitev stanovanjskih hiš v območju, ki je bilo predvideno na osnovi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za HE Blanca, UL RS št. 61/05 za nadomestne gradnje oz. druge možnosti rešitve za stanovalce na ogroženem območju. Prosilka je zapisala, da je na osnovi že zbranih podatkov ugotovila, da je bila pri cenitvi stanovanjske hiše v primerjavi z drugimi cenitvami močno oškodovana. Ker je organ javno podjetje v 100% državni lastni, prosilka meni, da tudi če se na dokumente napiše oznaka "poslovna skrivnost" to ne more biti možnost za prikrivanje poštene cenitve, h kateri je pooblaščeni cenilec zavezan, organ pa odgovoren, da so vsa odstopanja v normalnih okvirih.
Dne 9. 7. 2010 je organ Pooblaščencu v reševanje odstopil pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Hkrati ob posredovanju vse dokumentacije, ki je potrebna za odločanje v konkretnem drugostopnem postopku, je organ navedel še naslednje: podatki, ki so navedeni v cenitvenem poročilu, zajemajo tudi podatke o lastniku zemljišč (objektu), kot so ime in priimek, naslov, višina kupnine oziroma odškodnine. Organ meni, da bi z dovolitvijo vpogleda v cenitveno poročilo to pomenilo kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov. Na osnovi Pravilnika o varstvu osebnih podatkov z dne 10. 11. 2006 je organ objavil register zbirk osebnih podatkov iz naslova lastnikov zemljišč, od katerih je potrebno pridobiti zemljišča za izvedbo izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi na podlagi sprejetih državnih lokacijskih načrtov, in sicer: priimek in ime, EMŠO, naslov (stalni in začasni), državljanstvo, davčna številka, rojstni datum, številke telefonov, št. transakcijskih računov, višina kupnin oz. nadomestil, odškodnin. Organ pa je tudi s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 8. 9. 2004 v točki 2.2.1 opredelil, da se za poslovno skrivnost šteje med drugim tudi podatki o finančnem položaju in aktivnosti javnega podjetja. Zaradi navedenega je organ predlagal, da se prosilki zavrne dostop do zahtevanih informacij, in sicer zaradi varovanja pravic posameznikov, ki so lastniki zemljišč, in varovanja interesov javnega podjetja Infra d.o.o. (organa).
Pooblaščenec je 20. 8. 2010 skladno s 44. členom ZUP pozval sodne cenilce, ki so pripravili zahtevana cenitvena poročila, naj se izjavijo, ali v upravni postopek vstopajo kot stranski udeleženci. Poziv je bil vsem trem sodnim cenilcem vročen 23. 8. 2010, vendar je do izteka 8-dnevnega roka, ki ga določa ZUP, to je do izteka dne 31. 8. 2010, prejel le odgovor enega cenilca, Marjana Salobirja, ki je sporočil, da se ne želi vključiti v konkretni pritožbeni postopek. Zapisal pa je da smatra, da je vsaka cenitev vrednosti nepremičnin varovano avtorsko delo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. O pravici do dostopa do informacij javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na javno podjetje Infra d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save v skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (v nadaljevanju ZPKEPS), Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save (v nadaljevanju Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe), Akta o ustanovitvi javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. (v nadaljevanju Akt) ter Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save (v nadaljevanju Pogodba). Po podatkih iz spletne strani organa gospodarska javna služba urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save obsega:
- ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save;
- vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save.
Organ za izvajanje gospodarske javne službe urejanje voda glede na določbo 4. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe pridobiva sredstva:
- iz proračunskega sklada za vode v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
- iz proračuna ministrstva, pristojnega za okolje, za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z vodami v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, ter
- z opravljanjem dejavnosti, ki so vpisane v sodni register.
Glede na vse navedeno je moč zaključiti, da je javno podjetje Infra d.o.o. kot izvajalec javne službe zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je nadalje bistvenega pomena tudi pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec v zvezi z vprašanjem opredelitve zahtevane dokumentacije kot informacije javnega značaja ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilka je namreč zahtevala dokumente, ki predstavljajo cenitve stanovanjskih hiš v postopku izgradnje Hidroelektrarne Blanca ter stroškovnik nadomestnih gradenj. 1. odstavek 2. člena že omenjene Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe določa, da gospodarska javna služba urejanje voda obsega ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save in vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na Spodnji Savi. 2. odstavek istega člena pa določa, da mora pri ureditvi vodne infrastrukture izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda (med drugim) zagotoviti … nakupe zemljišč v imenu in za račun Republike Slovenije, potrebnih zaradi gradnje vodne infrastrukture in nastanka na novo oblikovanega vodnega prostora na območju hidroelektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Odkup zemljišč na vplivnem območju HE Blanca, nadomestne gradnje objektov in ostale, s tem povezane aktivnosti (cenitev nepremičnin, pogajanje za ceno, sklenitev pogodb), vodijo v izdelavo dokumentacije, ki izvira iz delovnega področja organa. Pooblaščenec se je nadalje tudi prepričal, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga in se informacija nahaja v materializirani obliki, saj jo je organ Pooblaščencu na njegov poziv po dostavi dokumentacije, ki je predmet odločanja v konkretnem upravnem postopku, tudi poslal.
2. Dostop do dokumentov o cenitvah stanovanjskih hiš v postopku izgradnje Hidroelektrarne Blanca
Zaradi načrtovanega odkupa zemljišča in objektov, odkupa v javno korist (v imenu in za račun Republike Slovenije), je organ naročil cenitve različnih nepremičnin, med drugim tudi nepremičnine tistih lastnikov, ki jih je navedla prosilka v svoji zahtevi.
Pooblaščenec je, kot je pojasnil zgoraj, ugotovil, da so cenitvena poročila informacije javnega značaja, torej ustrezajo opredelitvi, ki izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Vendar pa mora tako drugostopenjski kot pred njim že organ prve stopnje preveriti, ali niso podane kakšne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa 1. odstavek 6. člena ZDIJZ.
Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevane dokumentacije oprl na določbi 2. in 3. točke 1. odstavka 6 člena ZDIJZ. Navedel je namreč, da so cenitve stanovanjskih hiš s strani izdelovalca, sodno zapriseženega cenilca, opredeljene kot poslovna skrivnost, zato bi razkritje pomenilo kršitev poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Poleg tega pa po mnenju organa podatki o nadomestnih gradnjah po imenovanih osebah in vrednosti nadomestnih gradenj oziroma njihovih nepremičnin predstavljajo osebne podatke, zato bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
Pooblaščenec je torej v zvezi z obstoječimi dokumenti ugotavljal, ali ti vsebujejo informacije, ki bi v skladu s 6. členom ZDIJZ lahko predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Glede na samo naravo dokumentov, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali v dokumentih vsebovani osebni podatki predstavljajo osebne podatke, ki so varovani v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZDIJZ namreč v 3. točki 6. člena napotuje na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Po natančnem pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentih nahajajo podatki o posameznikih v povezavi s podatki o njihovih nepremičninah; cenitvena poročila vsebujejo imena in priimke lastnikov nepremičnin, naslove prebivališča, parcelne številke, letnice rojstva lastnikov, fotografije hiš, rabo zemljišča, komunalno opremljenost, tehnične in druge karakteristike ocenjevanih objektov (točne izmere posameznih prostorov), leto izgradnje in leta prenove, kvaliteta posesti, vrste pomožnih objektov in njihov namen (npr. hlev za govedo, skedenj, kurnik), zunanja ureditev nepremičnine ter posamezne in skupne ocenjene vrednosti zadevnih nepremičnin.
V konkretnem primeru gre za varovane osebne podatke posameznikov, saj za njihovo posredovanje javnosti ne obstaja ustrezna zakonska podlaga. Pooblaščenec tako ugotavlja, da podatki iz zahtevane dokumentacije izvirajo iz zasebne sfere posameznikov in ne obstaja nikakršen interes javnosti, da bi se s temi podatki seznanila. V konkretnem primeru je namreč država zaradi urejanje voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save in v okviru tega predvsem izgraditve več hidroelektrarn na Spodnji Savi ugotovila, da bo potrebno nadomestiti objekte in naprave, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn, poleg tega pa zagotoviti nadomestila ali odškodnine upravičencem, ki so se morali zaradi izgradnje hidroelektrarne preseliti, saj so bile njihove nepremičnine predvidene za rušenje. Kadar država izvaja prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov v javnem interesu, lahko za namene izvedbe teh ukrepov potrebuje tudi določene nepremičnine, ki pa so v zasebni lasti. Če je med lastniki nepremičnin in državo možen dogovor o odkupu potrebnih nepremičnin, torej sporazum in sklenitev pogodbe, so razmerja med tema dvema subjektoma obligacijskopravna, torej razmerja zasebnopravne narave. Le v primeru, če takšen dogovor iz različnih razlogov ni možen, lahko država ukrepa s svojo "javnopravno oblastjo" in sproži razlastitveni postopek, ki ga ureja Zakon o urejanju prostora. Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje v konkretnem postopku, izkazujejo zasebnopravno urejanje razmerij med upravičenci in državo (oz. koncesionarjem Infra d.o.o.). Država pri tem ni nastopala v svoji oblastni funkciji (ki bi jo lahko "aktivirala" v postopku razlastitve), temveč je bila z upravičenci, lastniki zemljišč, v postopku pogajanja za določitev primerne cene za odkup nepremičnin oziroma nadomestnih gradenj. Del tega postopka je tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki jo je koncesionar kot dober gospodar (in vesten sopogodbenik) moral opraviti, saj naj bi cena nepremičnin, ki bi jo država plačala, odražala realno, tržno vrednost nepremičnine. Na tej podlagi so torej nastala zahtevana cenitvena poročila, ki predstavljajo le fazo v zasebnopravnem urejanju obligacijskih razmerij.
V postopku dogovarjanja za primerno ceno za odkup nepremičnin oziroma vrednosti nadomestne gradnje, imata obe pogodbeni stranki nekaj manevrskega prostora oziroma možnosti pogajanja za ceno, ki bi ustrezala obema strankama. Če se ena od strank (upravičenec ali država oz. koncesionar) s predlagano ceno ne strinja, lahko zavrne ponudbo in začne se razlastitveni postopek. V primeru dvoma v zakonitost postopkov in mnenja, da je bila prosilka pri cenitvi stanovanjske hiše v primerjavi z drugimi prikrajšana, lahko prosilka sproži ustrezne postopke na sodišču ali pri pristojnih organih.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so v vseh zahtevanih dokumentih (cenitvenih izvidih oz. poročilih) vsebovani varovani osebni podatki, ki v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij.
Pooblaščenec je po ugotovitvi, da so v zahtevani dokumentaciji varovani osebni podatki, v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru možen delni dostop do posameznih delov dokumentov. Delni dostop je namreč potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino.
Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Pooblaščenec ugotavlja, da se v obravnavanem primeru zaradi količine in pogostosti varovanih osebnih podatkov, postavlja vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Zahtevani dokumenti bi bili namreč brez vseh varovanih osebnih podatkov povsem brez vsebinske vrednosti, saj bi tako v dokumentaciji, ki bi jo po izbrisu osebnih podatkov posredovali prosilki, ostali samo takšni podatki tipske narave, ki so bili najverjetneje vsebovani tudi v izvedenskem poročilu, ki ga je za svojo nepremičnino prejela prosilka sama. Tako bi po opravljenem delnem dostopu ostali recimo definicije uporabljenih izrazov, kazalo vsebine, opis strokovnih podlag za vrednotenje nepremičnin in podobno. Prosilka pa je v pritožbi jasno zapisala, da je zahtevala cenitvena poročila ker je ugotovila, da naj bi bila pri cenitvi stanovanjske hiše v primerjavi z drugimi cenitvami močno oškodovana. Prosilko torej zanimajo podatki, na osnovi katerih bi lahko naredila primerjavo in ugotovila, ali je bila oškodovana. Pooblaščenec je zaradi navedenega ugotovil, da takšne informacije (ki ne pomenijo vsebine cenitve, temveč zgolj tipske informacije, ki se pojavljajo domala v vseh tovrstnih cenitvenih poročilih) ne predstavljajo predmet prosilkine zahteve. Ostali deli zahtevanih poročil pa, kot že navedeno, predstavljajo varovane osebne podatke oziroma tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki. 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ prosilki teh dokumentov ni dolžan posredovati.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so dokumenti kot taki na podlagi ugotovljene izjeme varstva osebnih podatkov v celoti izvzeti iz prostega dostopa ter da delni dostop ni mogoč, se v nadaljevanju ni spuščal v presojo, ali navedeni dokumenti predstavljajo tudi podatek, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, predstavlja poslovno skrivnost (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede na to, da je Pooblaščenec odločil, da se dokumenti ne posredujejo prosilki, se tudi ni bilo treba opredeljevati do vprašanja obstoja avtorsko varovanih del. Če je prosilec upravičen do posredovanja informacij javnega značaja, ki pa predstavljajo avtorsko delo (kamor lahko sodijo tudi izvedenska mnenja), lahko namreč organ skladno 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Kot rečeno, ker je bila pritožba prosilke zavrnjena, se Pooblaščenec ni spuščal v vprašanje obstoja avtorskega dela.
3. Dostop do stroškovnika nadomestnih gradenj
V zvezi z zahtevanim stroškovnikom nadomestnih gradenj je Pooblaščenec ugotovil, da so podatki o plačanih zneskih za nadomestne gradnje (po postavkah: davek na promet nepremičnin, projektna dokumentacija, komunalni prispevek, izvedba gradnje, povprečni in neposredni stroški priključitve na el. omrežje, priključitev na kanalizacijsko omrežje in vodovodno omrežje, ipd.) dejansko izplačani zneski, ki izhajajo iz podatkov o plačanih računih. To je Pooblaščencu pojasnil tudi organ (uradni zaznamek št. 090-133/2010/10). V posredovanem stroškovniku (v obliki tabele) so navedeni tudi priimki in imena lastnikov nepremičnin – upravičencev za nadomestno gradnjo, torej njihovi osebni podatki. Pooblaščenec je ugotovil, da se na zahtevanem dokumentu nahajajo varovani osebni podatki, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta napotuje na določbe ZVOP-1, ki v 8. členu določa, da mora biti za obdelavo osebnih podatkov (konkretno za posredovanje osebnih podatkov po ZDIJZ) podana pravna podlaga - osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru posebna zakonska podlaga za posredovanje podatkov imenih in priimkih upravičencev do nadomestnih gradenj skupaj z izplačanimi zneskih za nadomestno gradnjo ne obstaja. Poseben zakon takšnega posredovanja ne ureja, prav tako pa v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predvideva t.i. izjemo od izjeme.
Glede na ugotovitev, da je pri obravnavanem dokumentu (stroškovniku nadomestnih gradenj) podana izjema varstva osebnih podatkov skladno z 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju Pooblaščenec presodil, ali je možna aplikacija določbe 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu. Pooblaščenec je ugotovil, da je mogoč delni dostop do zahtevanega dokumenta na način, da organ s tehniko anonimizacije prekrije imena in priimke (ter v enem primeru tudi vrsto gradnje). Na ta način posamezniki, upravičenci do nadomestnih gradenj, ne bodo identificirani, zato razkritje preostalega dokumenta, ki dejansko predstavlja informacijo javnega značaja, ne bi pomenilo posega v varovane osebne podatke posameznikov. Pooblaščenec je zato odločil, da organ prosilki posreduje zahtevani dokument, vendar prikrije osebne podatke in podatke, na podlagi katerih bi bili posamezniki lahko določljivi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka