Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-156/2010/9
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-156/2010
Datum: 30.9.2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilec) zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (dalje organ) št. 0101-72/2010/28 (141-06) z dne 12.5.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Organ je dolžan v roku 5 (petih) delovnih dni prosilcu posredovati kopijo dokumenta št. 230-343/2010/8 (2231-02) z dne 9.4.2010, v katerem je organ dolžan:
• v prvem odstavku na strani 1 prekriti ime in priimek naznanitelja,
• v četrtem odstavku na strani 1 prekriti prvi stavek (prva in druga vrstica odstavka ter večji del tretje vrstice do pike) in
• v prvem odstavku na strani 2 prekriti ime in priimek soproge komandirja, družbo, v kateri je ta oseba zaposlena ter naziv (kraj) policijske postaje.
2. V preostalem se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je 26.4.2010 na organ naslovil zahtevek za posredovanje celotne kopije spisa, ki je podlaga dopisu št. 0101-72/2010/16 (141/06), iz katere bo razvidno, katera dejanja so bila predmet nadzora Generalne policijske uprave nad PU Kranj.
Organ je dne 12.5.2010 z odločbo št.0101-72/2010/28 (141-06) zahtevo prosilca zavrnil in sicer iz razloga po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se vsebina zahtevanega spisa nanaša na predkazenski postopek, ki še poteka in bi razkritje informacije škodovalo nadaljnji izvedbi tega postopka. PU Kranj namreč v zadevi, ki jo vodi pod št. D1684502, D1849928 in D1732819, zbira dodatna obvestila in dokaze z uporabo pooblastil policije in skladno z Zakonom o kazenskem postopku, razkritje podatkov v tej fazi predkazenskega postopka pa bi lahko škodovalo njegovi izvedbi.
Prosilec je zoper navedeno odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločba organa nepopolna in neutemeljena, saj organ (MNZ) ne preiskuje kaznivih dejanj ali vodi predkazenskih postopkov. Prosilec v pritožbi pojasnjuje, da se njegova zahteva nanaša na delo GPU v zvezi z internimi postopki nadzora in ne na predkazenske postopke, ki jih vodi PU Kranj. S tem, ko se je v obrazložitvi odločbe skliceval na postopke, ki tečejo na PU Kranj, je organ po oceni prosilca napačno uporabil materialno pravo, saj se zahtevek nanaša zaključene nadzorne postopke znotraj MNZ in ne na postopke, ki so v teku na PU Kranj.
K točki 1 izreka
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Informacijski pooblaščenec uvodoma ugotavlja še, da se prosilec pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, kar je skladno s 1. točko prvega odstavka 237. člena ZUP dovoljen pritožbeni razlog.
Pritožba prosilca je utemeljena v delu, v katerem izpodbija izjemo, ki jo je organ uporabil za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Organ je prosilcu odrekel posredovanje zahtevane dokumentacije iz razloga, ker naj bi se ta nanašala na predkazenski postopek v teku, razkritje informacij pa bi škodovalo nadaljnji izvedbi tega postopka. Organ je Informacijskemu pooblaščencu poslal dokumentacijo, povezano s pritožbo prosilca. Iz te dokumentacije je razvidno, da se na PU Kranj vodijo predkazenski postopki, glede katerih je prosilec zahteval izvedbo nadzora nad delovanjem sektorja kriminalistične policije PU Kranj, za kar je pristojen organ. Organ je prosilcu z dopisom št. 0101-72/2010/16 (141-06) dne 15.4.2010 posredoval izsledke tega nadzora, vendar prosilec s tem ni bil zadovoljen, zato je zahteval kopijo spisa, na podlagi katerega je bil sestavljen dopis št. 0101-72/2010/16. Informacijski pooblaščenec je v ugotovil, da ta dopis temelji na dopisu št. 230-343/2010/8 (2231-02) z dne 9.4.2010, ki ga je na zahtevo organa pripravila Policija. Dopis št. 0101-72/2010/16 predstavlja nekoliko posplošen povzetek dopisa št. 230-343/2010/8 (2231-02), vsebina obeh dokumentov pa opisuje doslej izvedene aktivnosti v okviru predkazenskih postopkov, glede katerih je prosilec zahteval nadzor.
Dopis št. 230-343/2010/8 (2231-02) torej ni del dokumentacije v predkazenskih postopkih, ki tečejo na PU Kranj, pač pa je bil sestavljen v sklopu nadzora nad izvajanjem teh postopkov. Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da ta dopis kot celota ne predstavlja podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Kot smiselno izhaja iz Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007-UPB4, 102-2007 – ZSKZDČEU, 23/2008 – ZBPP-B, 68/2008 in 77/2009, dalje ZKP), kazenski pregon obsega pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma konkretneje vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), za katere je pooblaščena policija, pa tudi vse ukrepe, povezane z vlaganjem in zastopanjem kazenske obtožbe ter izvajanjem drugih procesnih dejanj upravičenega tožilca po ZKP. Navedeno pomeni, da bi izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede celotnega dokumenta št. 230-343/2010/8 (2231-02) prišla v poštev le, če bi bil ta dokument del spisov, ki se vodijo v predkazenskih postopkih na PU Kranj. Dokumentacije, sestavljene v nadzornem postopku nad delom kriminalistov pa na splošno in v celoti praviloma ni mogoče šteti za podatek, pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Lahko pa so v tej dokumentaciji posamezni podatki, ki izpolnjujejo ta pogoj (v tem primeru je treba po postopku, predvidenem v 15.a členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS št. 76/2005 in 119/2007) opraviti škodni test in če se ugotovi, da bi razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi kazenskega pregona, presoditi možnost uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ).
Organ je Informacijskemu pooblaščencu pojasnil, da je dokument, do katerega je prosilcu zavrnil dostop, dopis št. 230-343/2010/8 (2231-02) z dne 9.4.2010, na podlagi katerega je bil sestavljen dopis št. 0101-72/2010/16 (141-06), ki je bil prosilcu posredovan kot odgovor na njegovo zahtevo za izvedbo nadzora nad delom kriminalistov PU Kranj v določenih zadevah. Na posebno zahtevo Informacijskega pooblaščenca, naj organ posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, torej tudi dokumente, ki so bili podlaga za pripravo poročila št. 230-343/2010/8 (2231-02) z dne 9.4.2010 oziroma dokumente, iz katerih je razvidno, katera dejanja so bila predmet nadzora GPU nad PU Kranj, je organ z dopisom št. 0101-72/2010/65(141-06) dne 14.9.2010 pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, na podlagi katerih je Policija pripravila poročilo št. 230-343/2010/8 (2231-02), ampak zgolj s tem poročilom. Ob upoštevanju dejstva, da sta dopis Plicije št. 230-343/2010/8 (2231-02) in dopis organa št. 0101-72/2010/16 (141-06) vsebinsko zelo podobna, Informacijski pooblaščenec ne dvomi, da je organ dopis št. 0101-72/2010/16 (141-06) pripravil na podlagi dopisa št. 230-343/2010/8 (2231-02). Glede na to, da slednjega, torej dopisa št. 230-343/2010/8 (2231-02), ni pripravil organ, ampak na njegovo zahtevo druga institucija (Policija), Informacijski pooblaščenec prav tako nima razlogov za to, da organu ne bi verjel, da druge dokumentacije v zvezi s tem nima. Kot je razvidno iz uvodnega odstavka dopisa št. 230-343/2010/8 (2231-02), je organ od Policije zahteval poročilo o domnevno neustreznem preiskovanju kaznivih dejanj, ne pa tudi kakršnekoli druge dokumentacije.
Glede na navedeno se je Informacijski pooblaščenec osredotočil na presojo, ali dopis št. 230-343/2010/8 (2231-02) z dne 9.4.2010 izpolnjuje pogoje, ki jih za informacijo javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ, in ugotovil, da jih. Dokument izvira iz delovnega področja organa (organ je med drugim zadolžen za sprejem, obravnavo in reševanje pritožb zoper delo policistov in policije ter za usmerjanje in nadzor nad delom policije na področju reševanja pritožb), obstaja v materializirani obliki, organ pa z njim razpolaga (kar je razvidno iz tega, da ga je posredoval Informacijskemu pooblaščencu). Nadalje je bilo potrebno ugotoviti, ali so v tej informaciji javnega značaja morda kakšni podatki, ki jih prosilcu ni dovoljeno posredovati, ker predstavljajo katero od izjem v sistemu dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vpogleda v dokument je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je v njem nekaj podatkov, ki se nanašajo na kazenski pregon v smislu 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer so to ime in priimek kriminalistov, ki delajo na zadevah, ki so bile predmet nadzora, številke spisov ter podatki o tem, pri katerih subjektih so bila opravljena preiskovalna dejanja. Ob upoštevanju 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS št. 76/2005 in 119/2007, dalje Uredba) je Informacijski pooblaščenec od pristojnega organa, ki odloča v predkazenskem postopku (to je PU Kranj), pridobil informacijo o tem, ali bi razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi kazensega pregona v navedenih zadevah. Pristojni organ je pojasnil, da razkritje imena in priimka kriminalistov ter opravilnih številk zadev ne bi škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov, bi pa lahko na potek še nezaključenih predkazenskih postopkov bistveno vplivalo razkritje subjektov, pri katerih so se zbirala obvestila. Z razkritjem teh podatkov bi po oceni pristojnega organa lahko prišlo do razkritja vsebine zbranih obvestil v smislu uporabnosti dokazovanja posameznih sumov kaznivih dejanj in načrtovanja nadaljnjih aktivnosti policije v konkretnih predkazenskih postopkih, pa tudi do vplivanja na osebe, ki so dale pomembna obvestila ter na osebe, za katere je bilo iz doslej zbranih obvestil ugotovljeno, da imajo informacije, ki bi bile lahko pomembne za uspešno izvedbo predkazenskih postopkov, pa pri njih zbiranje obvestil še ni bilo opravljeno. Navedeno bi po oceni pristojnega organa lahko bistveno otežilo ali celo onemogočilo učinkovito izvedbo predkazenskih postopkov, ki so še v teku
Kadar organ, ki odloča v predkazenskem postopku, oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima Informacijski pooblaščenec malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Predkazenski in kazenski postopek sta posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15.a člen Uredbe) zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Informacijski pooblaščenec v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ in če se argumentacija tega organa izrecno ali smiselno sklada z vsebino dokumentov, mnenje upošteva kot relevantno. V obravnavani zadevi Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je pristojni organ škodljiv učinek razkritja podatkov o tem, pri katerih subjektih so se zbirala obvestila, argumentiral prepričljivo in v zadostni meri, zato je potrebno te podatke ob upoštevanju izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ z uporabo instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) izločiti iz dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Informacijski pooblaščenec posebej pojasnjuje, da ime in priimek kriminalistov nista varovana osebna podatka, ki bi se iz dokumentov lahko izločila na podlagi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so kriminalisti javni uslužbenci. Podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev (kar je tudi podatek o delu, ki ga javni uslužbenec opravlja), so po izrecni določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni ne glede na izjemo varovanih osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek kriminalistov bi lahko bila predmet izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je pristojni organ ocenil, da razkritje teh podatkov v konkretnem primeru ne bi škodovalo izvedbi predkazenskega postopka, zato Informacijski pooblaščenec ni odredil njihove izločitve iz dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca.
Nadalje je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je v dokumentu št. 230-343/2010/8 (2231-02) poleg imen in priimkov kriminalistov še nekaj osebnih podatkov, in sicer ime in priimek naznanitelja ter ime in priimek soproge komandirja ene od policijskih postaj in podatek, kje je ta oseba zaposlena. Ker v teh primerih ne gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se je Informacijski pooblaščenec osredotočil na presojo, ali je glede teh podatkov potrebno uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št 94/2007-UPB1, dalje ZVOP-1). Po določbi 1. točke 6. člena tega zakona je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, obdelava osebnih podatkov pa skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena istega zakona med drugim zajema tudi sporočanje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago. Ker je organ v konkretnem primeru del javnega sektorja, lahko osebne podatke obdeluje (in jih torej sporoča ali drugače daje na razpolago tretjim osebam) le, če ima za to podlago v zakonu (prim. prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). V zvezi s tem Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da v veljavni zakonodaji ni podlage za sporočanje osebnih podatkov sorodnikov komandirjev policijskih postaj ter osebnih podatkov oseb, ki so naznanile sum določenih nepravilnosti. Razkritje navedenih osebnih podatkov bi torej pomenilo kršitev ZVOP-1. Ker je tudi te podatke iz dokumenta št. 230-343/2010/8 (2231-02) mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, je Informacijski pooblaščenec organu odredil, da ob upoštevanju 7. člena ZDIJZ tudi v zvezi z varovanimi osebnimi podatki izvede delni dostop in jih izloči iz dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca, na način in v obsegu, ki je razviden iz izreka te odločbe in ki zagotavlja, da identiteta oseb ni določljiva.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje še, da sta naznanitelj in prosilec v konkretnem primeru identični osebi, zato v razmerju do prosilca osebnih podatkov naznanitelja ne bi bilo treba varovati, vendar pa je treba upoštevati, da lahko dokument št. 230-343/2010/8 (2231-02) na podlagi ZDIJZ kadarkoli zahteva kdorkoli. Ker je naznanitelj fizična oseba, bi lahko organ te podatke sporočil ali drugače dal na razpolago tretjim osebam le, če bi imel za to podlago v zakonu.
Pravni interes in drugi interesi prosilca z vidika ZDIJZ niso relevantni, zato se Informacijski pooblaščenec do njih ni opredelil, prav tako se ni opredelil do očitkov o neustreznem preiskovanju kaznivih dejanj, saj to ni njegova pristojnost.
K točki 2 izreka
Kot pojasnjeno že zgoraj, je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ razpolaga le z dokumentom št. 230-343/2010/8 (2231-02), ne razpolaga pa s celotno kopijo spisa, ki je podlaga dopisu št. 0101-72/2010/16 (0141/06). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša preostale dokumente iz spisa, zavrniti.
Ob tem Informacijski pooblaščenec opozarja še, da je bila odločba organa izdana na podlagi zahteve prosilca z dne 26.4.2010, ki vsebuje »zahtevek za pridobitev celotne kopije spisa, ki je podlaga dopisu 0101-72/2010/16 (141/06), iz katere bo dejansko razvidno, katera dejanja so bila predmet nadzora generalne policijske uprave nad PU Kranj.« Ker Informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku odloča o pravilnosti in zakonitosti odločbe organa, ne more upoštevati specificirane zahteve prosilca, kot jo ta uveljavlja v pritožbi. Poleg tega Informacijski pooblaščenec opozarja, da je na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ po postopku, določenem v tem zakonu, mogoče zahtevati le dokument oziroma dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga organ, ni pa mogoče na podlagi tega zakona od zavezanih organov zahtevati kakršnih koli pojasnil. Prosilec v pritožbi namreč navaja, da želi »pridobiti pojasnila, kdo, kdaj, na kakšen način, o katerih zadevah s klicem na referenčne številke postopkov in opravilne številke je opravljal nadzor, kdo je podajal pojasnila, v kakšni obliki je potekala korespondenca, kakšen status so imeli sodelujoči v teh postopkih MNZ, kdo je presojal vsebino in kdo procesne zadeve tako pridobljenih pojasnil, ter tudi natančno koliko strani vsebujejo takšna pojasnila s kazalo ali zavedenimi sklici o prilogah, … itd.« Prosilec bi lahko na podlagi ZDIJZ od organa zahteval le dokumente, iz katerih so razvidne te informacije, ne pa pojasnil na to temo; če bi želel, da se odloča o posameznih dokumentih, pa bi moral njihovo specifikacijo navesti ob vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja in ne šele v pritožbenem postopku.
K točki 3 izreka
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka