Prosilec - Policijska uprava Krško
+ -Številka: 090-152/2010/4
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
Številka: 090-152/2010/
Datum: 14. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-40/2010/9 (2061-05) z dne 28. 7. 2010, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 22. 6. 2010 na organ naslovil zahtevo za pridobitev dokumentacije javnega značaja, v kateri je v zvezi s pritožbo na odločbo št. 2601-44/2010/2 (2021-01), s katero se mu ne prizna pravica do pravne pomoči v predkazenskem postopku št. EKD-17/2010-IŠ, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, Specializirani oddelek, zahteval dokumente:
- dokument št. 0212-2 2010/3 (3D12-02),
- dokument št. 2600-6/2010 (3D12-02).
Organ je dne 24. 6. 2010 na naslednje organe naslovil dopise - zaprosila za mnenje o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja:
- Vrhovno državno tožilstvo, Specializirani oddelek skupine za pregon organiziranega kriminala,
- Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Sektor za pritožbe in
- Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Služba generalnega direktorja policije, Sektor za notranje preiskave in pomoč policistom.
Organ je naštete organe zaprosil, naj skladno s 3. odstavkom 33. člena ZUP in 15. a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) podajo mnenje, ali sta dokumenta, ki jih prosilec zahteva, lahko informacije javnega značaja, torej dostopne vsakomur, ali obstajajo zadržki iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Od Sektorja za pritožbe (MNZ, Policija) in od Sektorja za notranje preiskave in pomoč policistom (MNZ, Policija) je organ prejel odgovor, da nimajo zadržkov, ki jih v 1. odstavku 6. člena predvideva ZDIJZ. Od Vrhovnega državnega tožilstva, Specializiranega oddelka skupine za pregon organiziranega kriminala, pa je organ dne 15. 7. 2010 prejel mnenje, da bi razkritje dokumentov v tej fazi lahko škodovalo kazenskemu pregonu in da obstajajo zadržki iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je dne 28. 7. 2010 izdal odločbo št. 090-40/2010/9 (2061-05), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za informacijo javnega značaja, in sicer, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in je v materializirani obliki. Organ pa je zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (ker bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na predkazenski postopek). Organ je glede izjeme varstva osebnih podatkov ugotovil, da so v dokumentih osebni podatki, na podlagi katerih bi zlahka identificirali osebe, podatki o zdravstvenem stanju osebe in tudi podatki, katerih objava bi lahko vplivala na osebno dostojanstvo in čast oseb, navedenih v dokumentih, izvedba delnega dostopa pa v konkretnem primeru po mnenju organa ne bi bila smiselna. V zvezi z ugotavljanjem izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je organ v celoti sledil mnenju Vrhovnega državnega tožilstva, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi škodovalo kazenskemu pregonu. Zaradi navedenega je organ zavrnil zahtevo prosilcev za dostop do obeh v njegovi zahtevi navedenih dokumentov.
Organ je dne 13. 8 2010 prejel pritožbo prosilca zoper zavrnilno odločbo organa št. 090-40/2010/9 (2061-05) z dne 28. 7. 2010. Organ je kot organ prve stopnje opravil preizkus pritožbe ter pritožbo posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 19. 8. 2010.
Prosilec je v pritožbi navedel, da mu je bila neupravičeno zavrnjena pravica do pravne pomoči, za katero je zaprosil kot ..... Po mnenju prosilca je bilo zmotno ugotovljeno, da je prosilec uradno nalogo opravil v nasprotju s predpisi, kar je imelo za posledico zavrnitev pravice do pravne pomoči. Zaradi konkretnega argumentiranja nepopolnih in zmotnih ugotovitev komisije, je prosilec pisno zaprosil organ za posredovanje informacije javnega značaja (Poročilo poročevalca pritožbe), ki je bila predstavljena javnosti na pritožbeni seji senata dne 28. 5. 2010 in Oceno komisije, ki je ugotavljala skladnost prosilčevega postopka z veljavno zakonodajo. Prosilec kljub zagotovilu ..., da je do dokumentacije upravičen, le-te ni prejel. Ker prosilcu dokumentacija, v kateri se ga bremeni izvajanja policijskih opravil v nasprotju s prepisu, ni bila odstopljena, je bil, kot navaja v pritožbi, neupravičeno prikrajšan za pravico do učinkovitejše pritožbe. Po mnenju prosilca je v izpodbijani odločbi sporno to, da po mnenju Specializiranega oddelka skupine za pregon organiziranega kriminala Vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani, obstajajo zadržki iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilca takšno mnenje ne zdrži. Prosilec poudarja, da je ob poslušanju zahtevanega Poročila o pritožbi, na seji pritožbenega senata dne 28. 5. 2010 zasledil, da poročevalec v svoji subjektivni zaznavi opaža nepravilnosti postopka in zato v dokumentu, ki po mnenju VDT ni informacija javnega značaja, odreja, da se njegove konkretne ugotovitve v zvezi s primerom, predstavijo na pouku praktičnega postopka pred ..... Ravno tako se je primer s strani poročevalca predstavljal na izobraževanju.... Po navedbah prosilca iz predavanj ni bilo težko ugotoviti, da poročevalec predstavlja dokumenta, do katerih pa naj sam ne bi bil upravičen. Del zahtevanega dokumenta v materialni obliki je bil s strani .... poslan v seznanitev .... . Iz dokumenta so razvidne podrobnosti konkretnega postopka, v določenem delu pa je s pisarniškim belilom prekrita beseda ».....«, v kateri prosilec vidi svoj priimek.
Nadalje prosilec tudi navaja, da je nesprejemljivo, da se zaradi varstva osebnih podatkov, po končanem postopku, kjer sta bila prisotna dva predstavnika javnosti, odklanja informacija javnega značaja. Prosilcu bi bilo sprejemljivo, da se mu posreduje informacijo javnega značaja v delih, kjer se osebni podatki nanašajo na njegove osebne podatke in kjer se ugotovljene kršitve in subjektivne zaznave poročevalca v pritožbenem postopku nanašajo na njegova dejanja v postopku in njegove osebne podatke. Prosilec zahtevano dokumentacijo potrebuje za potrebe učinkovitejše pritožbe na odločbo, s katero se mu neutemeljeno, kot policistu pri upravljanju uradnih nalog, zavrača zakonsko določena pravna pomoč. Prosilec tudi navaja razloge, zakaj se mu iz osebnih in ne iz zakonsko določenih razlogov otežuje dostop do dokumentacije, s katero bi lahko hitro dokazal nestrokovno in na subjektivnih ugotovitvah napisano dokumentacijo, s katero se mu krati njegove zakonsko določene pravice.
Pooblaščenec je dne 26. 8. 2010 z dopisom št. 090-152/2010/2 pozval Vrhovno državno tožilstvo, Specializirani oddelek skupine za pregon organiziranega kriminala, naj Pooblaščencu v roku osmih dni sporoči, ali je v obravnavani zadevi postopek kazenskega pregona še v teku in ali bi z razkritjem kateregakoli dela zahtevane dokumentacije nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. Pooblaščenec je odgovor prejel dne 8. 9. 2010.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je nadalje določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
V konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca ni sporno, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu. V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenimi dokumenti, ki jih organ prosilcu ni posredoval, obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
4. Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je svojo presojo najprej osredotočil na vprašanje, ali je bila v konkretnem primeru pravilno uporabljena izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka.
V zvezi s tem je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB5, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.
6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer, da je postopek še v teku (v konkretnem primeru je postopek v fazi predkazenskega postopka) in da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Drugi pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi predkazenskega postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pri odločanju o obstoju obravnavane izjeme je potrebno upoštevati tudi 15. a člena Uredbe, ki določa, da mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. To pomeni, da je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15. a člen Uredbe) zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi Pooblaščenec v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Pooblaščenec pa v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja še z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji pridobil mnenje organa, ki v konkretnem primeru odloča v predkazenskem postopku (to je Vrhovno državno tožilstvo). Ta je v elektronski pošti z dne 15. 7. 2010 ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko škodovalo kazenskemu pregonu. Pooblaščenec je mnenje Vrhovnega državnega tožilstva, kot organa, ki trenutno odloča v predmetnem postopku, pridobil tudi v okviru drugostopenjskega odločanja. V dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 8. 9. 2010 je Vrhovno državno tožilstvo dodatno še navedlo, da bo prosilcu kot osumljencu v konkretnem postopku dovoljen vpogled in fotokopiranje spisa skladno z določbami 128. člena ZKP. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da to dejstvo v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja, zaradi učinka »erga omnes« niti ni relevantno. Pooblaščenec mora namreč v postopku po ZDIJZ presoditi, ali je dokument, ki ga prosilec zahteva, lahko dostopen širši javnosti, t.j. ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, in ne presoja, ali je dokument lahko dostopen konkretnemu prosilcu.
Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test, kot ga predvideva 6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Konkretni postopek kazenskega pregona se, kot že ugotovljeno, trenutno nahaja v fazi predkazenskega postopka, ki je načeloma namenjen temu, da tožilstvo pridobi podatke, na podlagi katerih odloči, ali bo sprožilo formalni kazenski pregon. Dokumenta, ki jih zahteva prosilec, sta bila tožilstvu posredovana v postopku predkazenskega postopka in bosta, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služila kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi kot npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd..
Očitno je, da prav iz dokumentov, ki sta predmet tega pritožbenega postopka, med drugim izhaja, katere osebe posedujejo ali bi lahko posedovale informacije, pomembne v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Tako bi lahko, po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva kot tudi po mnenju Pooblaščenca, v primeru razkritja zahtevanih dokumentov širši javnosti prišlo do vplivanja na priče s strani oseb, ki imajo interes na končnem rezultatu samega kazenskega postopka, prav tako pa bi se lahko v dokumentih omenjene osebe na podlagi vsebine obeh dokumentov pripravile na bodoče zaslišanje oz. bi lahko že zgolj zaradi seznanitve z vsebino samih dokumentov v nadaljnjem postopku (bodisi namerno bodisi nenamerno) izpovedovale drugače. Pooblaščenec meni, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja dokumentov, ki so predmet presoje te odločbe, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih oz. izvedenih dokazov ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Ob tem ni odveč ponovno poudariti, da postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da se z dokumenti seznani sam osumljenec, ki je subjekt konkretnega predkazenskega postopka. V kolikor dokument predstavlja splošno dostopno informacijo javnega značaja, se namreč z zahtevanimi dokumenti lahko seznani širša javnost, kar pa v tej fazi kazenskega pregona gotovo ne bi bilo v prid ne sami izvedbi postopka, še manj pa bi to bilo v prid samega osumljenca, ki bi mu lahko bilo na tak način poseženo celo v nekatere z ustavo zavarovane pravice (v pravico do sodnega varstva, v varstvo pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti).
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice širše javnosti, da se seznani s temi informacijami. Zahtevo prosilca za dostop do obeh dokumentov je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
3. Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Ne glede na dejstvo, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne že iz v prejšnjem odstavku ugotovljene izjeme, Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi opredelil tudi do izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal tudi obstoj navedene izjeme.
Namen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), na katerega napoti ZDIJZ, je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v oba zahtevana dokumenta ugotovil, da vsebujeta številne osebne podatke, ki se prepletajo čez vsebino obeh dokumentov. Po ugotovitvah Pooblaščenca je vsebina obeh dokumentov dovolj konkretna, da je na njeni podlagi mogoče določiti ne le eno fizično osebo, temveč večje število fizičnih oseb, ob tem pa iz vsebine razbrati tudi večje število (tudi občutljivih) osebnih podatkov. Takšni podatki pa so v skladu z določbami ZVOP-1 v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti, kolikor ne gre za t. i. »izjeme od izjem« iz 2. (javni interes) in 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka (ki določajo izjeme od prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V dokumentih se na večih mestih pojavljajo osebni podatki policistov - javnih uslužbencev, vendar Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru zgoraj omenjena »izjema od izjem« iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev, saj je Pooblaščenec ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti obstaja (v prejšnji točki te odločbe obrazložena) izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki preprečuje aplikacijo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru. Na podlagi navedenega gre zaključiti, da gre glede vseh osebnih podatkov (tako osebnih podatkov fizičnih oseb kot osebnih podatkov policistov - javnih uslužbencev) v zahtevanih dokumentih za varovane osebne podatke, katerih dostop se na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne. Prav tako se Pooblaščenec strinja s prvostopenjskim organom, da v konkretnem primeru ustrezna izvedba delnega dostopa ni mogoča, ker bi bile fizične osebe preko zahtevanih dokumentov, upoštevaje naravo te zadeve ter velike koncentracije podatkov v obeh dokumentih, razmeroma enostavno določljive.
Ob tem Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da gre v dokumentih po večini prav za osebne podatke prosilca samega, vendar pa Pooblaščenec v tem postopku ne odloča o prosilčevi pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po 30. členu ZVOP-1 oz. pravici do seznanitve z dokumenti na podlagi posebnih določb procesnih zakonov (za kar Pooblaščenec niti ni pristojen), temveč odloča o dostopu do informacij javnega značaja. V primeru, ko prvostopenjski organ in Pooblaščenec odločata po določbah ZDIJZ, morata namreč, kot že rečeno, upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba, ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do teh istih dokumentov, bi moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, čigar osebni podatki se na dokumentih nahajajo.
5. Zaključek
Pooblaščenec je presodil, da dokumenta, ki jih zahteva prosilec, predstavljata izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. in 6. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, Ljubljana, št. 090-40/2010/9 z dne 28. 7. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka