Prosilec - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-151/2010/4
Kategorije: Ali gre za pravico po ZDIJZ, Proaktivna objava informacij
Številka: 090-151/2010
Datum: 20. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec), zoper ravnanje Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 6. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z javnimi evidencami, ki jih organ vodi v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEN), in sicer je zahteval kopije naslednjih registrov in dokumentov, ki jih organ obdeluje in hrani v elektronski obliki:
- podatkovna baza Zemljiškega katastra s stanjem na dan zahteve oz. novejšim stanjem,
- podatkovna baza Katastra stavb s stanjem na dan zahteve oz. novejšim stanjem,
- podatkovna baza Registra nepremičnin s stanjem na dan zahteve oz. novejšim stanjem.
Dodatno je prosilec zahteval tudi tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidna schema vsake posamezne zahtevane podatkovne baze. V kolikor baze hranijo podatke o lastnikih, ki niso javno dostopni po 2. odstavku 114. člena ZEN, prosilec prosi, naj jih organ anonimizira s pomočjo poizvedbe, ki tam zapisane vrednosti prepiše s NULL. Prosilec je še zahteval, da naj mu organ želene registre oz. dokumente, v kolikor ne presegajo 20 MB, pošlje na elektronski naslov. V kolikor pa podatki presegajo 20 MB in so v elektronski obliki (zlasti podatkovne baze), pa jih je prosilec želel pridobiti na prenosnih medijih (USB ključek, prenosni disk).
Organ je dne 19. 7. 2010 prosilcu posredoval odgovor v katerem je navedel, da je na spletni strani http://e-prostor.gov.si/ objavljen Prostorski portal Geodetske uprave Republike Slovenije, ki vsakomur omogoča dostop do javnih informacij o nepremičninah (parcelah, stavbah in delih stavb), ki se vodijo v evidencah zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, registra prostorskih enot in zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preko prostorskega portala (Javni vpogled v podatke o nepremičninah) je mogoče vpogledovati v zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, pri čemer je potrebno poznati ustrezne identifikatorje (št. parcele, stavbe, dela stavbe ali stanovanja ter naslov) ali lokacijo posamezne nepremičnine. V zvezi z zahtevano tehnično dokumentacijo o podatkovnih bazah zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin je organ prosilcu posredoval opise podatkov za evidenco registra nepremičnin - Opisi tabel in atributov_REN_P.pdf (register še ni vključen v sistem izdajanja podatkov, zato podatkovni opisi niso javno objavljeni), glede opisov podatkov za ostale evidence, pa je organ prosilca napotil na spletni portal Prostor (na http://e-prostor.gov.si/index.php?id=263&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=556#tabs).
Dne 19. 7. 2010 je organ prejel odgovor prosilca, v katerem navaja, da je v svoji zahtevi zahteval faksimile podatkovnih baz, torej konkretnih dokumentov, oz. zbirk podatkov. Prosilec navaja, da ga je organ v svojem odgovoru zgolj napotil k uporabi aplikacije, ki komunicira z zahtevanimi bazami. Prosilec je še navedel, naj mu organ odobri dostop do zahtevanih baz podatkov, ali pa izda glede tega dela zavrnilno odločbo.
Organ je dne 22. 7. 2010 prosilcu posredoval dodatna pojasnila v zvezi z njegovo zahtevo. Organ je navedel, da 5. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah oz. na drug način že enostavno javno dostopna, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. V skladu z navedeno določbo ZDIJZ organ zavezanec prosilcu ni dolžan posedovati že enostavno javno dostopne informacije, saj bi mu to nalagalo dvojno delo. V takem primeru zadostuje, da prosilca k viru informacije le usmeri (npr. tako, da mu sporoči naslov spletnega mesta v svetovnem spletu). S tem izpolni svojo sodelovalno dolžnost in mu informacije ni več potrebno fizično zagotavljati. Organ na podlagi navedenega šteje, da je bilo zahtevi prosilca v celoti ugodeno. Ob tem organ opozarja, da določba 5. odst. 6. člena ZDIJZ ne pomeni omejevanja dostopa do informacij javnega značaja, ampak le racionalizacijo poslovanja zavezanih organov.
Dne 2. 8. 2010 je prosilec vložil pritožbo na Pooblaščenca zoper ravnanje organa. V pritožbi je navedel, da ga je organ napotil na uporabo spletne aplikacije http://e-prostor.gov.si/, v delu, v katerem je zahteval opis schem podatkovnih baz, mu je organ poslal opis tabel Registra nepremičnin (REN), glede preostalih dveh evidenc, pa ga je organ napotil na spletni naslov. Prosilec nadalje navaja, da odgovor organa v bistvenem delu (kopije podatkovnih baz) ni ustrezal podani zahtevi in da od organa tako ni prejel ustreznega odgovora, saj je spletna aplikacija, ki mu jo organ ponuja kot odgovor, povsem drugačna »stvar« kot zahtevani dokumenti. Omenjena spletna aplikacija je aplikacija, ki nudi uporabniški vmesnik za iskanje podatkov po želenih kriterijih znotraj informacijskega sistema. Podatkovne baze, ki jih zahteva prosilec, pa so zaključeni dokumenti, ki jih organ vzdržuje in uporablja v skladu s svojimi kompetencami. Ti dokumenti niso klasificirani kot tajni, niti se ne kvalificirajo kot izjeme po 6. členu ZDIJZ. V kolikor dokumenti hranijo osebne podatke, se ti podatki lahko tehnično zelo preprosto anonimizirajo na način, kot ga je prosilec predlagal v zahtevi.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca z dopisom z dne 092-164/2010/2 z dne 4. 8. 2010 odstopil prvostopenjskemu organu v preizkus. Organ je pritožbo prosilca z dne 3. 8. 2010 z dopisom št. 09000-11/2010-6 z dne 10. 8. 2010 odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Organ je še navedel, da meni, da je bilo zahtevi prosilca z dne 24. 6. 2010 v celoti ugodeno.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 14. 9. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na vprašanje Pooblaščenca, ali je tehnično možno ločiti sam podatkovni niz posamezne baze (ki ga zahteva prosilec) od ostalega dela baze (računalniškega programa ipd.) je organ Pooblaščencu na ogledu in camera najprej pojasnil, da je razumel zahtevo prosilca, kot da želi informacije o podatkih samih, zato ga je napotil na splet. Gre namreč za podatke, ki so javno dostopni vsem uporabnikom z zelo sofisticiranim orodjem. Posredovali so mu tudi opise podatkov.
Organ je pojasnil, da obstaja sistem, s katerim je možno prosilcu na zahtevo posredovati vnaprej pripravljene podatke, če pa bi želeli pripraviti podatkovne nize, bi to pomenilo ogromno število ur dela in ogromne količine podatkov. Enako velja za anonimizacijo teh podatkov. Če bi želeli ugoditi zahtevi, bi morali poleg anonimizacije glede na prosilčevo zahtevo (podatkovno bazo je zahteval po stanju na točno določen dan) tudi izločiti zgodovinske podatke. Dejansko torej dokumenta, kot ga zahteva prosilec, organ še nima in bi ga moral ustvariti na novo, pri čemer bi postopek ustvarjanja dokumenta pomenil veliko dela in veliko časa, saj ne gre za enostaven postopek. Poleg tega je organ še pojasnil, da register nepremičnin še ni v celoti dokončan, temveč bo to šele v mesecu januarju 2011.
Za namen posredovanja podatkov obstajata dva posebna sistema – produkcijski sistem in distribucijski sistem, ki je zaradi varnosti ločen od produkcijskega sistema, da ne pride ob vdoru v distribucijski sistem tudi do vdora v produkcijski sistem. Informacijske rešitve produkcijskega sistema so nastajale v zelo različnih obdobjih in v različnih orodjih. V distribucijskem sistemu pa gradi organ poslovno logiko dostopnosti podatkov – glavni princip je, da noben uporabnik ne more dostopati neposredno do podatkov, temveč do poslovne logike, ki je nekakšen vmesnik. Sama distribucijska podatkovna baza pa vsebuje poleg podatkov še izvorno kodo računalniškega programa, zaupne podatke, gesla, uporabniška imena ipd. Na vprašanje Pooblaščenca, kako so urejene avtorske pravice glede podatkovne baze, je organ pojasnil, da je imetnik pravic na podatkovnih bazah organ. Na vprašanje Pooblaščenca, ali je bil program ustvarjen s strani zunanjih izvajalcev, je organ potrdil, da vse programske aplikacije razvijajo zunanji izvajalci.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ, prav tako pa ni sporno, da gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa.
Na tem mestu je treba pojasniti, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Načeloma torej velja, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Nedvomno pa je tudi pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop. Organi namreč niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev s točno zahtevano informacijo.
3. Predmet prosilčeve pritožbe
Iz pritožbe prosilca z dne 2. 8. 2010 izhaja, da se prosilec z odločitvijo organa ne strinja v delu, ki se nanaša na kopije podatkovnih baz, v katerem ga organ napotuje na uporabo spletne aplikacije e-prostor.gov.si. Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet zahteve (in pritožbe) prosilca tri različne baze podatkov, in sicer:
- podatkovna baza zemljiškega katastra,
- podatkovna baza katastra stavb in
- podatkovna baza registra nepremičnin.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v ZEN natančno določeno, kateri podatki se vodijo v vseh treh evidencah, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Tako iz 17. člena ZEN izhaja, da se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka parcele,
2. meja,
3. površina,
4. lastnik,
5. upravljavec,
6. dejanska raba,
7. zemljišče pod stavbo,
8. boniteta zemljišča.
V zemljiškem katastru se vodijo tudi podatki, potrebni za povezavo z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo.
Iz 73. člena ZEN izhaja, da so podatki, ki se za stavbo ali del stavbe vpisujejo v kataster stavb naslednji:
1. identifikacijska oznaka,
2. lastnik,
3. upravljavec,
4. lega in oblika,
5. površina,
6. dejanska raba,
7. številka stanovanja ali poslovnega prostora.
V katastru stavb se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo.
96. člena ZEN določa, da je register nepremičnin večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. V registru nepremičnin se določijo nepremičnine iz 2. člena ZEN in evidentirajo podatki o dejanskem stanju teh nepremičnin. Podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin (98. člen ZEN) so naslednji:
1. identifikacijska številka nepremičnine,
2. lastnik nepremičnine,
3. uporabnik nepremičnine,
4. najemnik nepremičnine,
5. upravljavec nepremičnine,
6. lega in oblika nepremičnine,
7. površina nepremičnine,
8. dejanska raba nepremičnine,
9. boniteta zemljišča,
10. številka stanovanja in poslovnega prostora.
11. drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz 103. člena ZEN, in podatki, ki jih določa drug predpis.
Iz 2. odstavka 98. člena ZEN nadalje izhaja, da se za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine v registru nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem imenu in enotna matična številka občana (EMŠO), če gre za pravno ali fizično, ki samostojno opravlja dejavnost, pa identifikacijska številka iz poslovnega registra.
114. člen ZEN vsebuje določbe o (ne)javnosti vseh zgoraj navedenih podatkov in določa, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin (ter evidenca državne meje in register prostorskih enot) javne evidence. 2. odstavek istega člena nadalje določa, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. Ob tem je nujno opozoriti tudi na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je z odločbo št. U-I-464/06-13 z dne 5. 7. 2007, zaradi varstva osebnih podatkov, razveljavila 1. in 2. odstavek prej navedenega 114. člena ZEN, kolikor določata javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prosilca napotil na spletno aplikacijo, s pomočjo katere lahko kdorkoli (na podlagi različnih kriterijev) dostopa do zahtevanih baz podatkov. Nadalje iz spisovne dokumentacije izhaja, da prosilec navedene odločitve organa ni smatral za ugoditev njegovi zahtevi, saj je želel pridobiti celotno bazo podatkov, ki je pravzaprav podlaga spletni aplikaciji, na katero je bil napoten prosilec. Iz navedb prosilca izhaja, da je želel pridobiti vse podatke (do katerih sicer posamično lahko vsakdo dostopa tudi preko spleta) v zbirni obliki, t.j. v obliki treh elektronskih dokumentov, ki bi na enem mestu vsebovali vse tiste podatke iz treh zgoraj navedenih evidenc, ki so po zakonu prosto dostopni. Prosilec je podatke želel pridobiti na prenosnem mediju za shranjevanje podatkov (USB, trdi disk). Da je prosilec želel pridobiti zgolj tiste podatke, ki so prosto dostopni in ne tudi tistih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, izhaja iz njegove navedbe, da naj organ, v kolikor baze hranijo podatke o lastnikih, ki niso javno dostopni po 2. odstavku 114. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. Ur. l. RS, št. 47/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEN), le-te anonimizira s pomočjo poizvedbe, ki tam zapisane vrednosti prepiše z NULL.
V obravnavani zadevi po mnenju Pooblaščenca ni vprašljivo, ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja. Že iz samega ZEN namreč izhaja, da so zahtevane evidence javne in da so tam zabeleženi podatki javni, kolikor ne gre za izrecno navedene varovane osebne podatke. Tako po mnenju Pooblaščenca zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, saj izjemo od prosto dostopnih podatkov v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo zgolj varovani osebni podatki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki pa jih prosilec niti ni zahteval.
ZVOP-1 namreč ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna, če tako določa zakon, prav tako mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru tako predstavlja 114. člen, ki izrecno navaja, da so podatki iz predmetnih evidenc javni. Vsi drugi podatki, ki v 114. členu ZEN niso izrecno navedeni kot javni, so varovani osebni podatki v skladu z ZVOP-1.
4. Obstoj informacij v zahtevani obliki in način dostopa do zahtevanih informacij
Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja, da je obravnaval prosilčevo zahtevo kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (ker jo je tako opredelil prosilec) in ne kot zahtevo za ponovno uporabo informacij, ki pomeni uporabo informacij s strani fizičnih ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.
Prosilec je od organa torej zahteval dostop do celotne podatkovne baze, kjer so zbrani podatki in iz katerih črpajo podatke predmetne tri evidence (v stanju na točno določen dan), razen podatkov, ki niso prosto dostopni. Prosilec je želel podatke pridobiti v zbirni obliki, na prenosnem mediju za shranjevanje podatkov.
Pooblaščenec se je na ogledu in camera najprej pozanimal, ali takšen elektronski dokument kot ga zahteva prosilec sploh obstaja, oziroma, ali ga je tehnično možno, na preprost način, ustvariti s pomočjo računalniškega programa. Organ je v zvezi s tem pojasnil, da obstaja sistem, s katerim je možno prosilcu na zahtevo posredovati vnaprej pripravljene podatke, če pa bi želeli pripraviti prav podatkovne nize, bi to pomenilo ogromno število ur dela in ogromne količine podatkov. Enako velja za anonimizacijo teh podatkov. Če bi želeli ugoditi zahtevi, bi namreč morali poleg anonimizacije glede na prosilčevo zahtevo izločiti tudi zgodovinske podatke. Dejansko torej dokumenta, kot ga zahteva prosilec, organ še nima in bi ga moral ustvariti na novo, pri čemer bi postopek ustvarjanja dokumenta pomenil veliko dela in veliko časa, saj ne gre za enostaven postopek. Je pa tak dokument po pojasnilu organa tehnično mogoče ustvariti.
Kot izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja mišljena le informacija, ki že obstaja v materializirani obliki, tako da zavezanemu organu ni treba ustvariti novega dokumenta. Vendar pa je nekoliko drugačno stališče sprejeto, kadar gre za informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, kot je to v konkretnem primeru. Vendar pa, kot ugotavlja Pooblaščenec, vprašanje, ali pomeni izpis podatkovne baze, kot jo zahteva prosilec ter izvedba delnega dostopa, ustvarjanje nove informacije v obravnavani zadevi ni primarno vprašanje, zato se Pooblaščenec v predmetni odločbi iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ne bo opredeljeval do tega, ali je organ v konkretnem primeru dolžan ustvariti dokument, kot ga zahteva prosilec.
Namen, ki ga zasleduje ZDIJZ, je namreč v tem, da se zagotovi dostop do tistih informacij, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki pa v trenutku, ko nekdo zanje zaprosi, niso nikjer dostopne splošni javnosti. Zgolj takrat jih lahko namreč prosilec zahteva od organov, ki te informacije posedujejo. V nasprotnem primeru javnosti teh dokumentov ni potrebno zagotavljati s postopkom, ki ga urejuje ZDIJZ, torej s posamičnimi dostopi za vsakega prosilca. Izrecno določbo o tem ima tudi Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in sveta z dne 30.5.2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kjer je v 2. odstavku 10. člena predpisano, da lahko institucija svojo obveznost odobritve dostopa do dokumentov izpolni tako, da prosilca obvesti, kako pride do želenega dokumenta, če je institucija dokument že objavila in je prosilcu zlahka dostopen. 114. člen ZEN določa, da so vse tri evidence, katerih podatkovne baze zahteva prosilec, javne in da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti konkretne podatke iz predmetnih javnih evidenc. Iz povzete določbe izhaja, da so v predmetne evidence vpisani podatki javni (razen natančno določenih varovanih osebnih podatkov, ki pa sploh ne predstavljajo prosto dostopnih informacij). Vsi ti podatki so torej javnosti dostopni oziroma javno objavljeni in jih sme vsakdo pregledovati na spletnem portalu PROSTOR (http://e-prostor.gov.si/).
V skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in ji posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Pooblaščenec je vpogledal v spletne strani portala PROSTOR in na tej podlagi ugotovil, da so vsi zahtevani podatki dostopni preko navedene spletne strani, vendar pa ti podatki splošni javnosti niso dostopni v zbirni obliki in organizirano (torej v obliki podatkovne baze) na način, kot to zahteva prosilec. Potrebno je torej pritrditi prosilcu, da je uporaba spletne aplikacije PROSTOR drugačna »stvar« kot dokumenti, ki jih sam zahteva. Kot navaja prosilec je navedena aplikacija nudi uporabniški vmesnik za iskanje podatkov po želenih kriterij znotraj informacijskega sistema. Podatkovne baze, ki jih zahteva prosilec, pa so zaključeni dokumenti, ki jih organ vzdržuje in uporablja v skladu s svojimi kompetencami. Vendar je ob tem treba opozoriti, da je vsebina samih informacij, torej podatkov, ki jih prosilec lahko sam pridobi z iskanjem po spletni aplikaciji in podatkov, ki jih prosilec lahko pridobi v obliki zbirnega dokumenta, ki ga zahteva, identična. Prosilec lahko v vsakem primeru pridobi le tiste podatke, ki so javno dostopni, javnost le-teh pa organ zagotavlja na spletnem portalu PROSTOR. Prosilec tako lahko teoretično sam, iz javno dostopnega vira, pridobi in sestavi bazo, kakršno zahteva od organa. Pooblaščenec se zaveda, da takšen postopek, ki (če je sploh izvedljiv), prosilcu lahko vzame ogromno truda in časa, vendar je smisel dostopa do informacij javnega značaja sama seznanitev z vsebino informacije, in ne pridobitev zahtevanih podatkov na način, kot si ga je v danem trenutku zamislil prosilec.
Ker je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja (katerega namen je seznanitev z informacijami) in ne ponovne uporabe informacij javnega značaja, je Pooblaščenec odločil, da je bilo ravnanje prvostopenjskega organa v konkretnem primeru pravilno. Organu namreč ni treba zagotavljati javnosti obravnavanih podatkov prosilcem s posamičnimi dostopi, saj je dostop do javnih podatkov organ omogočil preko uporabe spletne aplikacije. Navedeno stališče Pooblaščenca je v sodbi št. II U 26/2009-8 z dne 2. 6. 2010 potrdilo tudi Upravno sodišče, ki je v obrazložitvi svoje odločitve navedlo, da so informacije že javno dostopne na spletnih straneh, zato organ, v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ni dolžan posredovati zahtevanih podatkov. Podatki sicer niso zbrani in organizirani na način, kot to zahteva tožeča stranka, vendar pa organ glede na določila 5. člena ZDIJZ tega tudi ni dolžan zagotavljati.
5. Sklepno
Glede na zgornje ugotovitve je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, ker je organ prosilca pravilno napotil na spletno mesto, kjer so objavljeni vsi podatki, ki jih prosilec zahteva (čeprav niso objavljeni v obliki, kot zahteva prosilec), zato je pritožbo prosilca na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka