Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-145/2010/5
Kategorije: Poslovna skrivnost, Avtorsko delo
Številka: 090-145/2010
Datum: 30.08.2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, CNVOS, Povšetova 37, 1000 Ljubljana (dalje prosilec) zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-1/2010/102 z dne 23.6.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba organa odpravi. Organ je v roku 30 dni dolžan prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Zveza glasbene mladine Slovenije:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 1 - skupaj deset obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti imena in priimke izvajalcev v petem stolpcu tabele na prvi strani obrazcev ter v drugi in tretji tabeli na drugi strani obrazcev, ter izločiti priloge,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 - skupaj štiri obrazce, v katerih je organ dolžan prekriti imena in priimke ter nazive slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev ter izločiti priloge,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5, zbirni obrazec za glasbene revije – en obrazec, v celoti,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5, izdaje na nosilcih zvoka – en sklop obrazcev, pri čemer je organ dolžan prekriti nazive izdaje, imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev ter predviden datum izdaje posamezne programske enote,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5, mednarodno sodelovanje – en sklop obrazcev, v celoti,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse štiri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
- Društvo slovenskih skladateljev:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – skupaj tri obrazce, v katerih je organ v četrti tabeli na prvi strani in v tabeli na drugi strani obrazca dolžan prekriti imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – skupaj štiri obrazce, v katerih je organ dolžan na prvi strani prekriti naziv koncerta, izvajalce ali avtorje, v nadaljevanju obrazca pa še imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 4 – skupaj en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5 – skupaj en obrazec, v katerem je organ v zbirni tabeli dolžan prekriti naslove izdaje, pri posameznih programskih enotah pa imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev ter predviden datum izdaje,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 6 – skupaj en sklop obrazcev, v katerih je organ v zbirni tabeli dolžan prekriti imena in priimke avtorjev ter vrednost AH, pri posamezni programski enoti pa ime in priimek avtorja in izvajalca ter vrednost AH,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse štiri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
- Akademski pevski zbor Tone Tomšič:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – skupaj dva obrazca, v katerih je organ dolžan prekriti nazive koncertnega cikla oz. festivala in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 4 – skupaj en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan v tabeli na straneh 3 in 4 prekriti kraje in datume izvedb del slovenskih avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5 – en obrazec, v katerem je organ v zbirni tabeli dolžan prekriti naslov izdaje oz. avtorja, pri posamezni programski enoti pa naziv izdaje, imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev ter predviden datum izdaje,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 6 – skupaj dva sklopa obrazcev, v katerih je organ v zbirnih tabelah dolžan prekriti imena in priimke avtorjev ter vrednost AH, pri posamezni programski enoti pa ime in priimek avtorja in izvajalcev ter vrednost AH,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in utemeljitev nakupa opreme.
- Slowind:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5 – en obrazec, v katerem je organ dolžan v tabeli na strani 3 prekriti kraje in datume izvedb del slovenskih avtorjev ter ime in priimek oziroma naziv sodelujočih slovenskih izvajalcev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 6 – en sklop obrazcev, v katerih je organ v zbirnih tabelah dolžan prekriti imena in priimke avtorjev ter vrednost AH, pri posamezni programski enoti pa ime in priimek avtorja in izvajalcev ter vrednost AH,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in utemeljitev nakupa opreme.
- Lokalpatriot, Mladinski klub DNŠ:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive koncertnega cikla oziroma festivala in imena in priimke oziroma nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv oziroma poreklo sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5/I – dva obrazca, v katerih je organ dolžan prekriti imena in priimke avtorjev, kustosov in strokovnih sodelavcev,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1.
- Društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive koncertnega cikla oziroma festivala in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv oziroma poreklo sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev ter na zadnjih dveh straneh obrazca besedilo, ki opisuje Festival Maribor 2011, Festival Maribor 2012 in Festival Maribor 2013,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 4 v celoti,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5 – en obrazec, v katerem je organ v zbirni tabeli dolžan prekriti naslove izdaje oziroma avtorja, pri posamezni programski enoti pa nazive izdaje, imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev ter predviden datum izdaje posamezne programske enote,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 6 – en sklop obrazcev, v katerih je organ v zbirnih tabelah dolžan prekriti imena in priimke avtorjev ter vrednost AH , pri posamezni programski enoti pa ime in priimek avtorja in izvajalcev ter vrednost AH,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse štiri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
- Zavod Sploh:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5a, in sicer strani 1 in 2, pri čemer je organ na prvi strani dolžan prekriti naziv enote,
• prijavni obrazec 5b, in sicer stran 1,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive koncertnega cikla oziroma festivala in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – en obrazec, v katerem je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv oziroma poreklo sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5, izdaje na nosilcih zvoka in notne izdaje – dva sklopa obrazcev, v katerih je organ dolžan v zbirnih tabelah prekriti naslov izdaje oziroma avtorja, pri posamezni programski enoti pa nazive izdaje, imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev oziroma izvajalske zasedbe in predviden datum izdaje posamezne programske enote,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5, mednarodno sodelovanje, in sicer strani 1 in 2, v katerih je organ dolžan prekriti imena in priimke sodelujočih slovenskih izvajalcev,
• prijavni obrazec 6 – prijavni obrazec 5/I, v katerem je organ dolžan prekriti naslov projekta in avtorja,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse tri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
- Ars Ramovš:
• prijavni obrazec 3, in sicer strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – osem sklopov obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv oziroma poreklo sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in utemeljitev nakupa opreme na strani 3 obrazca.
- Zavod Gabrijel Fest Cerkno:
• prijavni obrazec 3 v celoti,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – dva sklopa obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih in mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse štiri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
- Druga godba, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev:
• prijavni obrazec 3 – strani 1 do vključno 4,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 2 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 3 – en sklop obrazcev, v katerih je organ dolžan prekriti nazive enote (koncerta) oziroma izvajalcev ali avtorjev in imena in priimke ter nazive sodelujočih slovenskih izvajalcev ter naziv oziroma poreklo sodelujočih mednarodnih izvajalcev oziroma avtorjev,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 4 – strani 1 in 2,
• prijavni obrazec 5, programski sklop 5 – en obrazec, v katerem je organ dolžan v zbirni tabeli prekriti naslov izdaje/avtorja, pri posamezni programski enoti pa nazive izdaje, imena in priimke oziroma nazive avtorjev/izvajalcev ter predviden datum izdaje,
• prijavni obrazec 6, v katerem je organ dolžan prekriti celotno vrednost stroškov dela po posameznih postavkah v tabeli 1 in vse tri utemeljitve nakupa posameznih vrst opreme.
Organ je vse navedene podatke dolžan prekriti le, če se navezujejo na še nerealizirane projekte v letu 2010 ter na projekte, načrtovane za leta 2011, 2012 in 2013.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 12.3.2010 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij prijav, morebitnih dopolnitev in ocenjevalnih listov za 15 subjektov, ki so kandidirali za sredstva na Javnem razpisu za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih umetnosti, ki jih bo v letih 2010 – 2013 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (dalje Javni razpis). Organ je 30.3.2010 prosilca pozval, da naj vlogo dopolni s podatkom, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti in pri tem opredeli, ali bo šlo za pridobiten ali nepridobiten namen. Prosilec je sledil navodilom organa in vlogo dne 2.4.2010 dopolnil z zahtevanimi podatki, nakar mu je organ dne 7.4.2010 sporočil, da so zahtevane informacije zelo obsežne in prosilca pozval, naj se oglasi pri organu, vpogleda v kakšno vlogo in se opredeli, ali želi celotne spise ali le dele spisov. Prosilec je nato dne 9.4.2010 svoj zahtevek skrčil in od organa zahteval, da mu posreduje prijavne obrazce št. 1, 3, 5 in 6 za deset organizacij, in sicer so to:
- Zveza glasbene mladine Slovenije,
- Društvo slovenskih skladateljev,
- Akademski pevski zbor Tone Tomšič,
- Slowind,
- Lokalpatriot, Mladinski klub DNŠ,
- Društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije,
- Zavod Sploh,
- Ars Ramovš,
- Zavod Gabrijel Fest Cerkno in
- Druga godba, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev.
Prosilec je navedel še, da želi le prijavne obrazce, brez prilog.
Organ je dne 8.6.2010 vsem navedenim organizacijam ter še petim drugim, ki so bile zajete v prvotni zahtevi prosilca (to so Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Carmina Slovenica, Akademska folklorna skupina France Marlot, Društvo Kapa in Jazz club Gajo) poslal poziv k priglasitvi stranske udeležbe v postopku odločanja o zahtevi prosilca in jih opozoril, naj se o udeležbi v postopku zaradi varovanja svojih pravnih koristi izjasnijo najkasneje v osmih dneh od prejema poziva, sicer zoper izdano odločbo v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne bodo mogli uveljavljati pravnih sredstev. V določenem roku sta se na poziv odzvali dve organizaciji, od tega ena od tistih, na katere se nanaša skrčena zahteva prosilca (to je Zavod Gabrijel Fest Cerkno) in ena, ki v končni zahtevi prosilca ni zajeta (Carmina Slovenica). Obe sta navedli, da vpogleda v svoje prijavne obrazce ne dovolita.
Dne 23.6.2010 je organ izdal odločbo št. 090-1/2010/102, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na fotokopije prijavnih obrazcev št. 3, 5 in 6, medtem ko je fotokopije prijavnih obrazcev št. 1 prosilcu poslal. Kot razlog zavrnitve je organ navedel in obrazložil, da so podatki v prijavnih obrazcih št. 3, 5 in 6 po oceni organa poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in da bi prijaviteljem lahko nastala občutna škoda, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba (izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ); v delu, ki se nanaša na programske zasnove po sklopih in enotah pa gre po oceni organa za avtorska dela, katerih moralne in tudi materialne pravice so še vedno na prijaviteljih.
Prosilec je zoper odločbo organa dne 24.6.2010 vložil pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava, posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve postopka. Prosilec meni, da organ sam ne more odločiti, da določen dokument predstavlja poslovno skrivnost, če se na to ne sklicuje prijavitelj, ter obširno pojasnjuje svoje mnenje, zakaj posamezni podatki, vsebovani v zahtevanih prijavnih obrazcih, ne izpolnjujejo niti subjektivnih, niti objektivnih pogojev za poslovno skrivnost. Prosilec v pritožbi izpodbija tudi oceno organa, da so v prijavnih obrazcih podane programske zasnove, ki po sklopih in enotah predstavljajo varovana avtorska dela, češ da je presplošna in da si organ napačno tolmači dejstvo prenosa materialnih avtorskih pravic. V zvezi s tem prosilec opozarja še, da avtorsko delo ni razlog za zavrnitev dostopa, ampak bi moral organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ prosilcu dovoliti vpogled v zahtevane informacije, ne pa zavrniti zahteve. Prosilec pritožbenemu organu predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo organa in v celoti ugodi njegovi zahtevi. Ob tem prosilec pritožbeni organ prosi za prednostno obravnavo.
K točki 1 izreka
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje še, da status stranskega udeleženca v pritožbenem postopku priznava Zavodu Gabrijel Fest Cerkno, ki je kot edini od subjektov, na katere se nanaša končna zahteva prosilca, odgovoril na poziv organa za priglasitev stranske udeležbe in smiselno izkazal svoj pravni interes, ki meri na zavarovanje avtorskega dela. Stranski udeleženec v dopisu št. DZ-051/10 z dne 15.6.2010 navaja, da je v njegovi vlogi na razpis poslovni načrt oziroma strategija delovanja v prihodnje, ki je v obliki in vsebini, kakršna je oddana, še povsem avtorsko delo, zato vpogleda prosilca v to vlogo ne dovoljuje.
Ostali subjekti, katerih prijavni obrazci so predmet zahteve prosilca, na poziv organa niso odgovorili. Ob upoštevanju dejstva, da jim je bil poziv izkazano vročen in da poziv vsebuje izrecno opozorilo, da svojih pravic ne bodo mogli uveljavljati, če se ne bodo pravočasno izjasnili o udeležbi v postopku, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je bila tem subjektom na pravno veljaven način dana možnost udeležbe v postopku. Ker te možnosti niso izkoristili, jih ni mogoče šteti za stranske udeležence.
Pritožba je utemeljena.
Ker med organom in prosilcem ni sporno, da so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, se je Informacijski pooblaščenec osredotočil na presojo utemeljenosti uporabe izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost) in na argument avtorskega dela, ki ga je v obrazložitvi izpodbijane odločbe uporabil organ.
2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ne glede na to izjemo pa se na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki so v sistemu ZDIJZ torej javni, čeprav izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost, kot jih opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009 – UPB3, dalje ZGD-1).
Kar se tiče poslovne skrivnosti, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da so zmotne pritožbene navedbe o tem, da organ ne more sam odločiti, da določen dokument predstavlja poslovno skrivnost, če ga kot takega ne označi subjekt, za katerega poslovno skrivnost gre. Ta argument bi bil relevanten, če bi slovensko gospodarsko pravo poslovno skrivnost opredeljevalo zgolj po subjektivnem kriteriju, pri čemer bi bil odločilen dejavnik dejstvo, ali je posamezen dokument označen kot poslovna skrivnost. Veljavni ZGD-1 pa dovoljuje opredelitev določenega podatka kot poslovno skrivnost tudi na podlagi objektivnega kriterija. Po določbi drugega odstavka veljavnega 39. člena ZGD-1 se namreč ne glede na to ali so določeni s pisnim sklepom družbe za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Skladno z drugim odstavkom 40. člena istega zakona pa morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Iz teh zakonskih določb je razvidno, da so lahko poslovna skrivnost pod določenimi pogoji tudi podatki, ki niso označeni kot poslovna skrivnost in da so jih dolžne varovati tudi osebe izven subjekta, na katerega se nanašajo. To pomeni, da so organi, zavezani po ZDIJZ, v primerih, ko lahko pride v poštev izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne le upravičeni ampak tudi dolžni paziti na to, ali so zahtevani podatki take narave, da je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
Prav tako je zmotno pritožbeno izhodišče, da ZGD-1 določa nastanek škode kot pogoj, da je mogoče govoriti o poslovni skrivnosti. Jezikovna in pomenska razlaga besedne zveze iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1 »bi nastala občutna škoda« nedvoumno sporoča, da nastanek škode ni pogoj, ampak je izražen v pogojniku – če bi za podatke izvedela nepooblaščena oseba, bi morala biti škoda, ki bi zaradi tega nastala organizaciji, občutna. Taka ureditev je logična, saj bi nastanek škode kot pogoj za to, da se nek podatek lahko opredeli kot poslovna skrivnost, pomenil, da bi bilo naravo tega podatka mogoče ocenjevati šele po tem, ko bi bil že razkrit nepooblaščeni osebi in bi bilo torej že jasno, ali je nastala občutna škoda ali ne. Tak sistem seveda ne bi omogočal kvalitetnega varovanja poslovne skrivnosti.
Sklicevanje organa na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je v konkretnem primeru torej formalno dovoljeno; se pa Informacijski pooblaščenec strinja s pritožbenimi navedbami, da je ocena organa o tem, da so vsi podatki v zahtevanih obrazcih poslovna skrivnost, preširoka oziroma napačna. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku pridobil dokumentacijo, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, in sicer je organ dokumentacijo razporedil v ločene ovitke za vsako organizacijo posebej, obrazce pa je spel po posameznih sklopih. Ker nobena organizacija, na katero se nanaša zahteva prosilca, podatkov, posredovanih organu ob prijavi na razpis, ni označila kot poslovno skrivnost (tudi stranski udeleženec svoje dokumentacije ni označil za poslovno skrivnost, ampak se je postavil na stališče, da gre za varovano avtorsko delo), je Informacijski pooblaščenec dokumentacijo vseh organizacij presojal v enakem obsegu in na enak način. Ob natančnem pregledu posredovane dokumentacije je bilo ugotovljeno naslednje:
- v obrazcih so med drugim vsebovani podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev in torej v nobenem primeru ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost,
- v obrazcih so številni podatki, z razkritjem katerih posamezni organizaciji ne more nastati občutna škoda,
- v obrazcih so tudi podatki, z razkritjem katerih bi po oceni Informacijskega pooblaščenca posamezni organizaciji lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
Ob upoštevanju teh ugotovitev je Informacijski pooblaščenec organu odredil, naj izvede delni dostop do zahtevane dokumentacije, in sicer na podlagi 7. člena ZDIJZ ter na način in v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ker je zahtevana dokumentacija zelo obsežna (ob upoštevanju dejstva, da je večina kopij obojestranskih, je skupno število strani okoli 600), logistično ni mogoče odrediti in izvesti delnega dostopa od besede do besede, zato je Informacijski pooblaščenec dokumentacijo vsebinsko presodil ob upoštevanju naslednjih dejstev, ki se nanašajo na vse organizacije, ki jih zajema zahteva prosilca:
- vse organizacije so subjekti zasebnega prava,
- kljub temu, da so te organizacije ustanovljene v statusnih oblikah, pri katerih je poudarjeno neprofitno delovanje, niso v celoti financirane iz javnih sredstev in morajo za dosego svojih ciljev pridobivati sredstva tudi na trgu, kar pomeni, da ne morejo delovati neodvisno od načel konkurence, in
- vse organizacije delujejo na mestoma enakih, mestoma pa sorodnih področjih kulture in umetnosti, kar pomeni, da gre (vsaj za delno) konkurenčne organizacije.
Ob teh izhodiščih ter ob nadaljnjem upoštevanju dejstva, da je smoter varovanja poslovne skrivnosti varstvo konkurenčnih prednosti (prim. Marijan Kocbek in ostali: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2002, 1. knjiga, stran 193) Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bi lahko posamezni organizaciji nastala občutna škoda, če bi se razkrili njeni načrti na področju organiziranja domačih in mednarodnih dogodkov ter izdaje in naročil avtorskih del, zato je v obrazcih potrebno prekriti naslednje podatke:
- imena in priimke avtorjev in izvajalcev (domačih in mednarodnih) in še nekaterih drugih oseb, s katerimi namerava organizacija sodelovati pri izvedbi posamezne aktivnosti in v nekaterih primerih načrtovane kraje in datume izvedb posameznih del,
- nazive načrtovanih izdaj avtorskih del (zgoščenk, notnih zapisov ipd.), imena in priimke avtorjev in izvajalcev ter predvidene datume izdaje posameznega dela,
- nazive načrtovanih koncertov, ciklov, festivalov, razstav in podobnih aktivnosti.
Iz istega razloga je Informacijski pooblaščenec organu odredil tudi izločitev:
- rubrike »Kratka vsebinska opredelitev prijavljenega programa (vsi programski sklopi) v obdobju 2010-2013 – smernice, pričakovani rezultati, razdelan letni (za vsako leto) delovni načrt po področjih in programskih sklopih«, ki je sestavni del prijavnih obrazcev št. 3,
- besedilo, ki opisuje Festival Maribor 2011, Festival Maribor 2012 in Festival Maribor 2013, ki je del prijavnega obrazca št. 5 organizacije, pod okriljem katere ta festival poteka,
- vsebinske opredelitve enot z navedenimi referencami izvajalcev, ki so del prijavnega obrazca 5a,
- vsebinske opredelitve sklopov (smernice, pričakovani rezultati), ki so del prijavnega obrazca 5b, in
- obrazce za programske enote za mednarodno sodelovanje, ki jih je ena od organizacij dodala prijavnemu obrazcu 5 (programski sklop 4).
V zvezi s pojmom občutne škode, ki bi lahko nastala posamezni organizaciji, če bi za navedene podatke izvedela nepooblaščena oseba, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da ZGD-1 ne zahteva nastanka premoženjske škode, ampak je ta lahko tudi nepremoženjske narave. V obeh primerih pa mora biti škoda občutna, se pravi takšna, da ima za prizadeto organizacijo precejšnje negativne učinke na področju financ, promocije, ugleda, prepoznavnosti ipd.. V obravnavanem primeru Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bi bil sistem, v katerem bi konkurenčna organizacija lahko pridobila poslovni načrt ali podoben plan bodočih aktivnosti druge organizacije kot informacijo javnega značaja, v nasprotju s temeljno pravico do umetniškega in kulturnega izražanja, pa tudi v nasprotju z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki se v določenem delu udejanja tudi na področju kulture in umetnosti. Čeprav ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje tudi informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in jo je organ pridobil od drugih oseb, tega zakona ni mogoče tolmačiti tako, da bi zahteval ali omogočal slabšanje konkurenčnega položaja posameznih subjektov. Namen ZDIJZ je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava ter nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (prim. 1. in 2. člen ZDIJZ), se pravi zagotoviti transparentnost delovanja javnega sektorja, kar je še posebej pomembno na področju porabe javnih sredstev. Subjekti iz zasebnega sektorja, ki vstopajo v poslovna ali druga razmerja z organi iz javnega sektorja, morajo torej upoštevati, da so dejstva, povezana s porabo javnih sredstev, informacija javnega značaja, vendar to ne pomeni, da morajo biti javnosti vnaprej razkrite podrobnosti o vseh načrtovanih aktivnostih v zvezi s porabo javnega denarja, sploh če ta predstavlja le del sredstev, s katerimi bodo bodoče aktivnosti izvedene. Glede na navedeno Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bi zaradi razkritja podatkov o načrtovanih aktivnostih posamezni organizaciji, na katero se nanaša zahteva prosilca, lahko nastala škoda najmanj v naslednjih oblikah:
- slabši obisk prireditev ali slabša prodaja izdanih avtorskih del zaradi hkratnih istovrstnih ali podobnih prireditev ali izdaj s strani konkurenčne organizacije, zaradi možne negativne promocije s strani konkurenčne organizacije ali/in zaradi slabše odmevnosti in uspešnosti promocijskih aktivnosti, pri katerih bi odpadel npr. element presenečenja,
- odpovedi s strani avtorjev in/ali izvajalcev, ki jim konkurenčna organizacija ponudi boljše pogoje za sodelovanje,
- prevzetje vizije umetniškega in kulturnega dela in ustvarjanja s strani konkurenčne organizacije.
Informacijski pooblaščenec hkrati ocenjuje, da bi bila škoda v kateri od navedenih oblik, če bi do nje dejansko prišlo, nedvomno občutna, saj bi se odrazila na finančnem področju, ki je pri neprofitnih organizacijah še posebej občutljivo, občutno škodo zaradi prezgodnjega razkritja načrtovanih aktivnosti, ki za druge organizacije pomeni konkurenčno prednost, pa bi lahko posamezna organizacija utrpela tudi na področju ugleda in prepoznavnosti.
Navedenim negativnim posledicam za posamezno organizacijo se je mogoče izogniti z delnim dostopom do informacij, se pravi s prekritjem oziroma izločitvijo podatkov v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe. Podatki, ki ostanejo v obrazcih, so take narave, da je na njihovi podlagi mogoče verodostojno preveriti transparentnost delovanja organa in predvsem smotrnost dodeljevanja javnih sredstev, ne omogočajo pa natančne identifikacije načrtovanih aktivnosti posamezne organizacije, ki ji torej ostaja pravica, da javnosti sama naznani podrobnosti o določenem dogodku, ki bo potekal pod njenim okriljem. Oziroma konkretneje: da namerava nekdo izvesti dela določenih slovenskih avtorjev, je splošen podatek, katerega razkritje ne more povzročiti občutne škode; lahko pa jo povzročijo nadaljnji podrobni podatki v zvezi s to izvedbo, ki se nanašajo na sodelujoče osebe, kraj, čas, namen ipd.
Nadalje je Informacijski pooblaščenec organu naložil, da v obrazcih prekrije celotne vrednosti plač oziroma drugih stroškov dela in višine avtorskih honorarjev. Organizacije, na katere se nanaša zahteva prosilca, so namreč del zasebnega sektorja, zato so podatki o stroških dela (plačah) ter avtorskih honorarjih javni le v delu, v katerem so financirani iz javnih sredstev (prim. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Skladno s tem ostaja javen podatek o višini zaprošenih sredstev, iz katerega je razvidno, v kakšni višini je organizacija načrtovala financiranje stroškov dela in avtorskih honorarjev iz javnih sredstev.
Informacijski pooblaščenec je ugotovil še, da vsebujejo občutljive podatke tudi utemeljitve nakupa opreme. V teh utemeljitvah organizacije podrobno opisujejo sisteme hrambe in varovanja osebnih in drugih podatkov, ki bi jih želele spremeniti oziroma izboljšati z novo opremo, navajajo pa tudi svoje težave zaradi pomanjkanja ali zastarele opreme. Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem teh podatkov nepooblaščeni osebi posamezna organizacija lahko utrpela občutno škodo v obliki neupravičenega vstopa v informacijski sistem ali drugačnega neupravičenega dostopa do dokumentov, ki jih je dolžna ustrezno varovati, ali do podatkov o svoji opremi, ki jih želi varovati, zato je organu odredil, da te podatke v obrazcih, ki jih vsebujejo, prekrije, saj jih je prav tako mogoče šteti za poslovno skrivnost.
Dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, se nanaša na razmeroma dolgo časovno obdobje, in sicer na leta 2010 do 2013. Glede na to, da se v trenutku odločanja v predmetni zadevi izteka osmi mesec leta 2010, so nekatere načrtovane aktivnosti posameznih organizacij že izvedene. Ker je bistven opredelilni element poslovne skrivnosti dejstvo, da gre za podatek, ki (še) ni znan javnosti, podatkov o že izvedenih aktivnostih ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Iz tega razloga je Informacijski pooblaščenec organu naložil, da prekrije le podatke, ki se nanašajo na še nerealizirane projekte v letu 2010 ter na predvidene projekte v letih 2011, 2012 in 2013. Organ je to dolžan upoštevati v zvezi z vsemi podatki, ki jih je skladno z izrekom odločbe treba prekriti v dokumentaciji posamezne organizacije.
Organ v obrazložitvi svoje zavrnilne odločbe navaja tudi argument, da določeni deli zahtevanih prijavnih obrazcev predstavljajo avtorska dela, ki jih ščiti Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/2007-UPB3 in 68/5008, dalje ZASP). Avtorska dela so skladno s prvim odstavkom 5. člena ZASP individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene (če ni s tem zakonom drugače določeno). V drugem odstavku istega člena so primeroma (eksemplifikativno) naštete nekatere oblike avtorskih del, in sicer: govorjena dela (kot npr. govori, pridige, predavanja), pisana dela (kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi), glasbena dela z besedilom ali brez besedila, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, avdiovizualna dela, likovna dela (kot npr. slike, grafike in kipi), arhitekturna dela (kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture), dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela in predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni del, ki bi izpolnjevala zakonske kriterije za avtorsko delo. Deli obrazcev, za katere je organ mnenja, da predstavljajo varovano avtorsko delo, večinoma vsebujejo predstavitev načrtovanih aktivnosti posameznih organizacij, česar ni mogoče šteti za intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti ali umetnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da besedila v teh delih obrazcev ne po naravi, ne po učinku niso podobna ničemur od tistega, kar zakon opredeljuje kot primere avtorskega dela. Kljub temu, da naštevanje v drugem odstavku 5. člena ZASP ni zaključeno (taksativno), je po znotrajzakonski (intra legem) analogiji, ki jo terja tak zakonski pristop, za avtorska dela mogoče šteti le dela, ki so po naravi in/ali učinku bistveno podobna tistim, ki so v zakonu našteta. Glede na navedeno je torej mogoče zaključiti, da smernice, pričakovani rezultati, delovni načrti in podobni zapisi v konkretnem primeru niso varovana avtorska dela; v obsegu, pojasnjenem zgoraj, pa predstavljajo poslovno skrivnost posamezne organizacije. Ob tem informacijski pooblaščenec pojasnjuje še, da organ v primeru, če bi dokumentacija vsebovala varovana avtorska dela, iz tega razloga prosilcu ne bi smel zavrniti dostopa do teh informacij, ampak bi mu moral skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ omogočiti seznanitev z informacijo tako, da bi mu jo dal na vpogled. ZDIJZ avtorskih del, ki izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, namreč ne določa kot izjemo, na podlagi katere bi organ prosilcu lahko zavrnil dostop.
Vsi zgoraj navedeni razlogi v obravnavani zadevi onemogočajo tudi upoštevanje volje stranskega udeleženca, da ne dovoli vpogleda v svoje prijavne obrazce. Kot že pojasnjeno, stranski udeleženec ob priglasitvi udeležbe v postopku teh podatkov ni opredelil kot poslovno skrivnost, ampak se sklicuje na to, da je poslovni načrt oziroma strategija delovanja avtorsko delo. Ob ugotovitvi, da temu ni tako, je Informacijski pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje tudi dokumentacijo stranskega udeleženca v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Informacijski pooblaščenec torej ocenjuje, da obseg informacij, ki jih je organ skladno z izrekom te odločbe dolžan posredovati prosilcu, zadostuje za to, da se doseže namen ZDIJZ, ki v okviru javnosti in odprtosti delovanja organov omogoča, da javnost preveri pravilnost in zakonitost dodeljevanja javnih sredstev. Iz tega razloga so v obravnavani zadevi informacije javnega značaja vsi finančni podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev vključno s splošno opredelitvijo načrtovanih aktivnosti za obdobje naslednjih štirih let; ni pa zaradi izjeme poslovne skrivnosti po mnenju Informacijskega pooblaščenca mogoče za informacije javnega značaja šteti podrobnosti o tem, kako posamezna organizacija, ki je del zasebnega sektorja, načrtuje porabiti dodeljena sredstva. V tem delu se Informacijski pooblaščenec strinja z organom, da prijavitelji s prijavo na razpis za pridobitev javnih sredstev niso avtomatično pristali na to, da bodo njihovi načrti za bodoče delovanje informacija javnega značaja, na podlagi katere bodo sorodne organizacije lahko prihajale tudi do neupravičene konkurenčne prednosti.
Sklepno Informacijski pooblaščenec pripominja še, da je organ prosilcu pravilno pojasnil, da je treba njegovo zahtevo obravnavati po ZDIJZ in ne po Zakonu o medijih (Ur.l. RS, št. 110/2006-UPB1 in 36/2008 – ZPOmK-1, ZMed); neutemeljeno pa je organ prosilca pozval, naj vlogo dopolni s podatkom, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti in da naj pri tem opredeli tudi, ali gre za pridobitni ali nepridobitni namen. V konkretnem primeru namreč ne gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informacijam oziroma oplemenitenje informacij s strani prosilca (praviloma iz zasebnega sektorja) na način, da ponudi več, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog (več o tem v Nataša Pirc Musar in ostali: Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Založba Forum Media d.o.o., marec 2010, razdelek 2/3, strani 8 – 9). V konkretnem primeru prosilec ni zaprosil za informacije javnega značaja zaradi ponovne uporabe (konec koncev zahtevane informacije niti niso take, da bi bile zanimive za ponovno uporabo), zato je njegovo zahtevo treba šteti kot zahtevo za običajno oziroma klasično uporabo informacij javnega značaja, za katero pa prosilcu skladno s 17. členom ZDIJZ ni treba izkazati pravnega interesa oziroma pojasnjevati, zakaj informacije želi.
Informacijski pooblaščenec zaradi prihranka časa in stroškov pri realizaciji te odločbe organu vrača kopije dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca in jih je organ poslal Informacijskemu pooblaščencu.
K točki 2 izreka
V postopku odločanja o pritožbi stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka