Prosilka - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
+ -Številka: 090-143/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-143/2010/
Datum: 4. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 15. 7. 2010 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 013-8/2008-20 z dne 5. 7. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. 013-8/2008-20 z dne 5. 7. 2010, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Vlada Republike Slovenije je dne 13. 4. 2010 prejela zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka navedla, da zahteva posredovanje predloga Vlade Republike Slovenije Svetu Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju FIHO) za imenovanje … za člana nadzornega odbora FIHO. Vlada Republike Slovenije je zahtevo prosilke dne 13. 4. 2010 odstopila v reševanje Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 013-8/2008-20 z dne 5. 7. 2010. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je potrebno zahtevo prosilke zavrniti. Organ se je v obrazložitvi odločbe skliceval na 28. člen Pravil FIHO (Uradni list RS, št. 9/1999, s spremembami in dopolnitvami), katere je svet fundacije sprejel na podlagi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS št. 44/1996) in 13. člena Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 9/1998), na seji dne 27. 7. 1998. Omenjeni člen določa, da ima fundacija nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov. Svet jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva, na podlagi predlogov Vlade Republike Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in humanitarnih organizacij. Nadzorni odbor nadzira uresničevanje sklepov sveta in komisij in nadzira porabo sredstev, ki so namenjena za delo fundacije. Nadzorni odbor o svojem delu poroča svetu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je Vlada Republike Slovenije na 171. redni seji dne 29. 5. 2008 sprejela sklep, da je za članico Nadzornega odbora FIHO, kot predstavnico Vlade Republike Slovenije, predlagala …. Organ je navedel, da ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, zato je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.
Organ je dne 16. 7. 2010 prejel pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, v kateri je prosilka navedla, da navedba organa, vsebovana v izpodbijani odločbi glede 28. člena Pravil FIHO, ni pravilna. Prosilka se v pritožbi sklicuje na besedo »predlogov«, vsebovano v 28. členu Pravil FIHO. Prosilka izpodbija navedbo organa in navaja, da, če bi vzdržala obrazložitev organa, bi moralo biti v pravilih zapisano »na predlog Vlade Republike Slovenije«. Prosilka je navedla, da težko verjame, da prostovoljno združenje invalidskih organizacij, ki po Zakonu o invalidskih organizacijah ne more pridobiti statusa pravne osebe, lahko predlaga predsednika nadzornega odbora kot nosilca javnih pooblastil FIHO. Prosilka se v pritožbi sklicuje na predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov Zakonodajno pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije ter Sodbo Upravnega sodišča, oddelka v Celju, U 314/2008-14 z dne 16.12.2009, kjer je po navedbah prosilke strokovno pravno razloženo, kakšen status ima Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS), ki je predlagal uveljavljenega strokovnjaka za invalidsko varstvo … ter kakšne reference mora imeti uveljavljeni strokovnjak z področja invalidskega varstva v povezavi z 14.a členom Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. V pritožbi se prosilka sklicuje tudi na Mnenje Vlade republike Slovenije o dopolnitvi Pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji z dne 11. 1. 2008, glede katerega prosilka navaja, da organ ignorira ugotovitve, navedene v porevizijskem poročilu glede popravljenih ukrepih FIHO (Ugotovitve Računskega sodišča št. 1218-1/2003-34 z dne 30.07.2004 na strani 5), ki govori o ločenost funkcij upravljanja in nadziranja. V dokumentu so po navedbah prosilke nacionalne invalidske organizacije navedene kot predlagatelji, kar pa je po besedah prosilke nekaj drugega kot NSIOS, ki bi se lahko ustanovil na podlagi Zakona o invalidskih organizacijah. Prosilka v pritožbi dodaja, da je sedanji NSIOS sicer verificiran s Pogodbo o ustanovitvi in delovanju NSIOS na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - Direktoratu za invalide, pogodba pa je po navedbah prosilke na podlagi sklepa Sodišča št. U 314/2008-14 nična, ker ni usklajena z Zakonom o invalidskih organizacijah. Vse odločitve neobstoječe organizacije so po navedbah prosilke nične, zato je posledično po mnenju prosilke ničen tudi predlog za člana nadzornega odbora FIHO. Prosilka je vse navedene dokumente tudi priložila pritožbi.
Pooblaščenec je dne 29. 7. 2010 prejel dopis organa, št. 013-8/2008-22 z dne 28. 7. 2010, s katerim je Pooblaščencu posredoval pritožbo prosilke ter pripadajočo spisovno dokumentacijo v pristojno reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 4. 8. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice, opredeljenega v 8. členu ZUP, ki določa, da je potrebno v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka. Organ je na ogledu in camera pojasnil da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, saj … ni bil predlagan v nadzorni odbor FIHO s strani Vlade Republike Slovenije, temveč s strani invalidskih organizacij. Organ je na ogledu in camera pojasnil tudi, da lahko Vlada Republike Slovenije na podlagi 28. člena Pravil FIHO predlaga samo enega člana za nadzorni odbor FIHO. Organ doda, da ne ve za nobena pravila Vlade Republike Slovenije, na podlagi katerih bi lahko predlagali kandidata za nadzorni odbor FIHO. Pri tem organ doda, da je mogoče, da Kadrovsko-akreditacijski svet (v nadaljevanju KAS) ali kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, odloča na podlagi pravil za imenovanje, vendar pa organu kakršnakoli pravila, na podlagi katerih bi Vlada Republike Slovenije odločala, kot že navedeno, niso znana. Pooblaščenec je v okviru ogleda in camera vzel v spis zahtevo prosilke z dne 10. 4. 2010, ki je priloga št. 1 zapisnika o ogledu in camera, ter celoten spis št. 0142-23/2008, ki se nanaša na imenovanje člana nadzornega odbora FIHO, kot predstavnika Vlade Republike Slovenije in je priloga zapisnika o ogledu in camera št. 2.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilka pritožuje zoper odločbo, št. 013-8/2008-20 z dne 5. 7. 2010, s katero je organ odločil o zahtevi prosilke z dne 10. 4. 2010. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijana odločba, kateri nasprotuje prosilka v pritožbi. Pooblaščenec je zato v tem pritožbenem postopku kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo, št. 013-8/2008-20 z dne 5. 7. 2010. Navedbe prosilke, kot izhajajo iz pritožbe z dne 15. 7. 2010 glede statusa prostovoljnega združenja invalidskih organizacij, obstoja referenc uveljavljenega strokovnjaka s področja invalidskega varstva, ignoriranju organa glede ugotovitev porevizijskega poročila glede popravljenih ukrepov FIHO, ničnosti Pogodbe po sklepu sodišča, ničnosti odločitev organizacije ter predloga nadzornega odbora FIHO, v obravnavani zadevi niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. V skladu z načelom zakonitosti Pooblaščenec v tem postopku tudi ni ugotavljal morebitnega obstoja nezakonitih in nepravilnih ravnanj oziroma pravilnosti postopka imenovanja člana nadzornega odbora FIHO, saj za to področje ni pristojen.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) organ državne uprave in kot tak nedvomno sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilke pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, če organ z njim razpolaga.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da Vlada Republike Slovenije ni bila predlagateljica … za člana nadzornega odbora FIHO. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju dokumenta, iz katerega bi bil razviden predlog Vlade Republike Slovenije o imenovanju … za člana nadzornega odbora FIHO, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v spis št. 0142-23/2008, ki se nanaša na imenovanje člana nadzornega odbora FIHO, kot predstavnika Vlade Republike Slovenije, katerega je Pooblaščenec na ogledu in camera vzel v spis in kateri predstavlja prilogo zapisnika o ogledu in camera št. 2. Pooblaščenec se je namreč z vpogledom v omenjeni spis seznanil z dejstvom, ki ga je organ navedel na samem ogledu in camera, in sicer, da je bila Vlada Republike Slovenije predlagateljica … in ne …. Navedene trditve namreč izhajajo iz Predloga sklepa o predlogu za imenovanje kandidatke za članico nadzornega odbora FIHO- predlog za obravnavo, iz katerega je mogoče ugotoviti, da je Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije z navedenim dokumentom št. 0142-23/2008/2 z dne 18. 4. 2008 kot predstavnico Vlade Republike Slovenije v FIHO, predlagal …. Te navedbe organa pa potrjuje tudi obstoj sklepa Vlade Republike Slovenije, vsebovanega v spisu št. 0142-23/2008, katerega je Vlada Republike Slovenije sprejela na 171. redni seji dne 29. 5. 2008, s katerim je … imenovana za predstavnico Vlade Republike Slovenije v nadzorni odbor FIHO. Iz navedenega torej izhaja, da je Vlada Republike Slovenije s sklepom predlagala zgolj enega kandidata za člana nadzornega odbora FIHO, kar izhaja tudi iz 28. člena Pravil FIHO, ki določajo, da ima fundacija nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov. Svet pa jih imenuje na podlagi predlogov, podanih s strani Vlade Republike Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in humanitarnih organizacij. Iz navedenega torej izhaja, da je nadzorni odbor FIHO sestavljen iz treh članov, pri čemer je eden izmed članov predlagan s strani Vlade Republike Slovenije, eden s strani NSIOS in eden s strani humanitarnih organizacij. Ker je FIHO fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij ter je delno financirana tudi s strani države, saj del prihodkov FIHO predstavljajo dajatve Loterije Slovenije, je posledično nadzorni odbor sestavljen iz enega predstavnika države, torej Vlade Republike Slovenije, predstavnika invalidskih organizacij ter predstavnika humanitarnih organizacij. Te ugotovitve Pooblaščenca potrjuje tudi objava na spletni strani FIHO, iz katere je mogoče ugotoviti, da je nadzorni odbor FIHO za mandatno obdobje 2008-2013 sestavljen iz treh članov in sicer, predsednika nadzornega odbora …, kot predstavnika NSIOS, predstavnika humanitarnih organizacij ter predstavnice Vlade Republike Slovenije, …. Iz vseh navedenih argumentov torej izhaja, da … ni bil predlagan s strani Vlade Republike Slovenije, temveč s strani invalidskih organizacij, zato Vlada Republike Slovenije oziroma organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet obravnavane zahteve prosilke.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je potrebno smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, pa ga Pooblaščencu ne želi posredovati. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, saj ji organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti poteka postopka, v katerem se predlagajo člani v nadzorni odbor FIHO. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organov. Zato odločanje o tem, ali so člani v nadzorni odbor predlagani na podlagi pravilnega in zakonitega poteka postopka, ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. Pooblaščenec se zato ni opredeljeval do navedb prosilke glede statusa prostovoljnega združenja invalidskih organizacij, obstoja referenc uveljavljenega strokovnjaka s področja invalidskega varstva, ignoriranja organa glede ugotovitev porevizijskega poročila glede popravljenih ukrepov FIHO, ničnosti Pogodbe po sklepu sodišča, ničnosti odločitev organizacije ter predloga nadzornega odbora FIHO. Te navedbe v obravnavani zadevi glede dostopa do informacije javnega značaja niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal obstoj zahtevanih informacij.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani za opredelitev informacije javnega značaja. Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka