Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS
+ -Številka: 090-140/2010/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-140/2010/3
Datum: 5. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ...., z dne 13. 7. 2010 zoper odločbo organa: Vrhovno državno tožilstvo RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana št. Tu 34/09-4, z dne 14. 5. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 13. 7. 2010 zoper 2. točko izreka odločbe organa št. Tu 34/09-4, z dne 14. 5. 2010, se zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški;
in naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilca, z dne 13. 7. 2010 zoper 1. točko izreka odločbe organa št. Tu 34/09-4, z dne 14. 5. 2010, se zavrže.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 8. 1. 2010 in 19. 4. 2010 (dopolnitev) pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
1. dokumenti št. Tu 111/08-__ z datumom __.__.2008, ki jih je Pravno informacijski center prejel od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru v letu 2008, skupaj z razvidnim žigom Vrhovnega državnega tožilstva RS o datumu prejema;
2. dokumenti z datumom __.__ 2008, ki jih je Pravno informacijski center prejel od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru v letu 2008, skupaj z razvidnim žigom Vrhovnega državnega tožilstva RS o datumu prejema, in sicer v primeru, da so bili dokumenti označeni z drugačnimi številkami kot pod 1. točko;
3. dokumenti, iz katerih izhajajo pozivi Informacijskega pooblaščenca Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS v letu 2008 zaradi pritožb prosilcev zaradi molka tožilstva;
4. dokumenti, iz katerih izhajajo pozivi Informacijskega pooblaščenca Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS v letu 2008, da jim v postopku reševanja pritožb prosilcev pri Informacijskem pooblaščencu dostavi zahtevano dokumentacijo.
Organ je dne 14. 5. 2010 izdal odločbo št. Tu 34/09-4 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v 1. točki izreka zahtevi prosilca pod točko 1 in 2 ugodil glede dokumentov, ki jih je Pravno informacijski center na Vrhovnem državnem tožilstvu RS prejel od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru pod št. Tu 111/08 in ostali, v času od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 in se nanašajo na področje dostopa do informacij javnega značaja. Organ je v 2. točki izreka zavrnil zahtevo prosilca glede dopisov in pozivov Informacijskega pooblaščenca, naslovljenih na Vrhovno državno tožilstvo RS v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008, zaradi pritožb prosilcev pri dostopu do informacij javnega značaja zaradi molka organa, ter glede pozivov Informacijskega pooblaščenca za dostavo zahtevane dokumentacije. Organ je zavrnilni del izpodbijane odločbe utemeljil z navedbo, da takšnih zahtev Informacijskega pooblaščenca do Vrhovnega državnega tožilstva RS v opredeljenem času ni bilo.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 13. 7. 2010 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da pritožbo vlaga v celotnem obsegu zahtevanih dokumentov pod 1, 2., 3. in 4. točko zahteve in njene dopolnitve.
Pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša 2. točko izreka izpodbijane odločbe.
Pritožba je nedovoljena v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijane odločbe.
A. OBRAZLOŽITEV ODLOČBE:
1. Opredelitev pritožbene problematike
Glede na vsebino prosilčeve zahteve, izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb in glede na razloge za izdajo zgornjega sklepa Pooblaščenec ugotavlja, da je sporen le še obstoj dokumentov pod 3. in 4. točko zahteve. Eden od kriterijev za opredelitev zahtevanega dokumenta kot informacije javnega značaja, ki izhaja iz 1. in 4. člena ZDIJZ, je tudi, da organ z dokumentom razpolaga. Pooblaščenec je torej pri presoji 2. točke izreka izpodbijane odločbe moral ugotoviti, ali organ z dokumenti, ki bi ustrezali vsebini zahteve, v resnici ne razpolaga.
2. Ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov
Kot je že bilo omenjeno, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v konkretnem primeru ne razpolaga z dokumenti, ki bi po vsebini ustrezali zahtevi prosilca. Ugotovljeno je bilo tudi, da zahtevani dokumenti sploh ne obstajajo, saj pri domnevnem originatorju dokumentov niso nikoli nastali. Glede na navedeno ni izpolnjen ključni pogoj relativne razpoložljivosti (torej razpoložljivosti pri organu) in še več, izpolnjen ni niti pogoj absolutne razpoložljivosti (torej pogoj obstoja dokumentov ne glede na lokacijo hrambe).
Da navedbe o neobstoju zahtevanih dokumentov, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ držijo, se je Pooblaščenec prepričal na podlagi izvedenega vpogleda v informatizirano zbirko dokumentarnega gradiva »Lotus Notes« oziroma »SPIS«, s katero razpolaga Pooblaščenec za potrebe upravljanja z dokumentarnim gradivom iz pristojnosti Pooblaščenca. Zahtevani dokumenti naj bi bili namreč izdelani in organu poslani s strani Pooblaščenca. Izhajajoč iz formulacije 3. in 4. točke prosilčeve zahteve, so bili kot iskalni kriteriji uporabljeni:
- vrsta dokumenta: pozivi;
- naslovnik: organ;
- časovno obdobje odpreme dokumenta: 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008;
- področje: dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ;
- predmet zadeve oziroma razlog korespondence: molk organa po določbah ZDIJZ ali dostava dokumentacije;
- prosilec: kdorkoli.
Pri vpogledu je Pooblaščenec ugotovil (o tem je nastal uradni zaznamek št. 090-140/2010/2, z dne 30. 11. 2011), da so bili v letu 2008, s strani Pooblaščenca organu posredovani zgolj štirje dokumenti:
- št. 021-113/2007/7 po vsebini odločba Pooblaščenca;
- št. 021-113/2008/6 po vsebini sklep o združitvi;
- št. 021-113/2007/4 po vsebini vabilo na ogled in camera;
- št. 021-113/2007/8 po vsebini spremni dopis za vrnitev dokumentov organu.
Glede na navedeno pri nobenemu od zgornjih dokumentov niso kumulativno izpolnjeni vsi iskalni pogoji oziroma elementi zahteve prosilca. Zato Pooblaščenec zaključuje, da so resnične navedbe organa o tem, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj s temi dokumenti ne razpolaga niti Pooblaščenec, ki naj bi dokumente izdelal in poslal organu. Zgornje ugotovitve so podprte tudi z dejstvom, da Pooblaščencu niso znane druge okoliščine, iz katerih bi prepričljivo in nedvoumno izhajalo, da ugotovitve pri vpogledu in pojasnila organa ne ustrezajo resničnemu dejanskemu stanju.
Glede na prepričljivost izvedbe dokaza z vpogledom v relevantno zbirko dokumentarnega gradiva je Pooblaščenec v skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) ocenil, da drugih dokazov za popolno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebno izvajati.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevanih dokumenti ne obstajajo, se tudi ni spuščal v ugotavljanje drugih materialnopravnih pogojev za uresničitev pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
3. Zaključek
Glede na navedbe v prejšnji točki je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, saj je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
B. OBRAZLOŽITEV SKLEPA:
Prosilec se je pritožil tudi zoper 1. točko izpodbijane odločbe, s katero je organ zahtevi prosilca glede 1. in 2. točke zahteve v celoti ugodil. Prosilec v pritožbi ni podrobneje pojasnil razlogov za pritožbo v zvezi z 1. in 2. točke zahteve, pritožbe pa v roku 7 dni tudi ni dopolnil. Kljub odsotnosti dodatnih pojasnil o razlogih za pritožbo, je Pooblaščenec pritožbo prosilca štel za popolno. Toda pritožba zoper ugodilno odločitev (kadar je o tem izdan le uradni zaznamek) ali ugodilno odločbo (tako kot je to v konkretnem primeru) ni dopustna. To izhaja najprej iz narave stvari (pritožba zoper ugodilno odločitev namreč objektivno ni smiselna) in namena pritožbenega postopka, zaradi česar prosilcu ni mogoče priznati pravovarstvenega interesa za pritožbo. Iz 27. člena ZDIJZ nadalje jasno izhaja, da ima prosilec pravico do pritožbe (le) zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je zahtevo zavrgel. Izjemoma je dopustna pritožba zoper ugodilno odločbo, če gre za primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ (tj. kadar prosilec meni, da prejeta informacij ni informacija, ki jo je zahteval). V konkretnem primeru ni šlo za tak primer oziroma iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi morebiti lahko šlo za tak primer. Poleg tega je v primeru pritožbe po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ za njeno reševanje v prvi fazi pristojen prvostopenjski organ. Zato je Pooblaščenec pritožbo s sklepom zavrgel na podlagi drugega odstavka 140. člena ZUP. Pritožba prosilca se torej zavrže kot nedovoljena, in sicer v delu, ki se nanaša 1. točko izreka izpodbijane odločba oziroma na 1. in 2. točko zahteve prosilca.
Ta sklep je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščen plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe oziroma sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo oziroma sklep v izvirniku ali prepisu. Za vložitev tožbe se plača taksa.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka