Prosilec - Sodni svet
+ -Številka: 090-133/2009/14
Kategorije: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-133/2009/14
Datum: 28. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Sodnega sveta, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2009 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 8. 2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval sklep oziroma odločbo, skupaj z obrazložitvijo, s katero je organ potrdil negativno oceno sodniške službe sodnice. Meni, da so razlogi, zaradi katerih je dobil nek sodnik negativno oceno, katere posledica je bilo prenehanje sodniške funkcije, informacija javnega značaja. Prosilec zahtevani dokument želi v obliki fotokopije, pri čemer dopušča, da organ iz dokumenta izbriše osebne podatke sodnice.
Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval prepis odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 7. 2006, pri čemer je iz izreka in obrazložitve navedene odločbe izbrisal ime in priimek sodnice, na katero se odločba nanaša in sodišče, na katerem je bila sodnica zaposlena ter celoten drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe. Ker je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, je na podlagi 22. člena ZDIJZ o tem izdal pisno odločbo. V izreku odločbe št. 3/06-499 z dne 7. 9. 2006 je organ navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne in tajne podatke, v preostalem pa je zahtevi ugodil.
Prosilec je dne 12. 9. 2006 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je v Zakonu o sodniški službi ocena sodniške službe res opredeljena kot tajni podatek, toda ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije samo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon o tajnih podatkih ocen sodniške službe ne opredeljuje kot tajnih, zaradi česar prosilec meni, da je bila njegova zahteva neutemeljeno zavrnjena. Prosilec zato vztraja pri prvotni zahtevi, pri čemer dopušča, da organ iz fotokopije izbriše osebne podatke sodnice.
Organ je dne 15. 9. 2006 pritožbo, skupaj z izpodbijano odločbo in prepisom zahtevane odločbe v obliki, v kateri je že bil posredovan prosilcu, poslal v odločanje Pooblaščencu. Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 29. 9. 2006 poslal zahtevano odločbo še v njeni izvorni obliki, brez prekritih podatkov.
Pooblaščenec je z odločbo št. 021-77/2006/6, z dne 10. 11. 2006, ugodil pritožbi prosilca in organu naložil, da mora prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti odločbe št. 021-77/2006/6, z dne 10. 11. 2006, posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 7. 2006.
Zoper omenjeno odločbo Pooblaščenca je organ dne 15. 12. 2006 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, vložil tožbo, zoper katero je Pooblaščenec dne 8. 1. 2007 podal odgovor na tožbo, v katerem prereka vse navedbe organa, ter se izrecno ne strinja z navedbami organa, da je prišel v nasprotje z razlogi v odločbi, odločba pa je v nasprotju sama s sabo.
Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo št. U2897/2006-10, z dne 19. 9. 2007, tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo št. 021-77/2006-6, z dne 10. 11. 2006 ter zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponoven postopek.
V ponovnem postopku je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in z odločbo št. 021-77/2006/15, z dne 20. 7. 2009, odpravil odločbo organa št. 3/06-499, z dne 7. 9. 2006 ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organu je Pooblaščenec naložil, da mora v ponovnem postopku k postopku pritegniti sodnico ter ji dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2009, zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v postopek pozval sodnico, ki se ne strinja z objavo njenih osebnih podatkov in ocene sodniške službe. Nadalje organ navaja, da je zahtevana informacija tajen podatek in pomeni izjemo v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZTP) ne pokriva področja sodstva, njegove določbe za odločanje v tej zadevi sploh niso pravno relevantne. Za področje sodstva tajnost predpisuje Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZSS), ki je v razmerju do ZTP, četudi bi tega šteli za splošen zakon, specialnejši (primerjaj odločitvi Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 664/2007 in št. U 62/2007). Določila 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče razlagati tako, da izjeme iz tega določila določa le ZTP, kajti pojem »tajni podatek« je lahko opredeljen tudi v kakšnem drugem zakonu. Ker ZSS uporablja pojem tajen podatek in ker ZSS opredeljuje tudi, kaj tajnost pomeni z vidika obdelave, upravljanja in možnost vpogleda v tak podatek, je treba šteti, da med izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ spadajo tudi tisti podatki iz ZSS, ki jih ZSS opredeljuje kot tajne. V 72. členu ZSS določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi osebno evidenco sodnikov ter v prvem odstavku našteva, kaj vse ta evidenca obsega, pri čemer se vanjo uvrščajo tudi osebni podatki sodnika ter ocena sodniškega dela. Vsi podatki iz evidence so tajni, razen odločbe o izvolitvi in imenovanju sodnika ter evidenca napredovanj. Ocena sodniške službe po 72. členu ZSS ni osebni podatek, temveč tajni podatek, zato njegovo razkritje ni dovoljeno niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje organ navaja, da sodni svet na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSS potrdi oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi. Odločbe, s katero je ta potrditev izražena, sicer ne sodi med tajne podatke, ker pa je v njej v celoti povzeta ocena sodniške službe, le-ta pa je tajni podatek, torej izjema, tega dela odločbe prosilcu ni dopustno posredovati. Ocena namreč ohrani naravo tajnosti, saj zakon nikjer ne predpisuje, da bi slednjo v določeni fazi postopka izgubila, zato je ni dopustno javno razkriti tudi v primeru, ko predstavlja del drugega dokumenta. Prav tako pa ima na podlagi 72. člena ZSS pravico do vpogleda v podatke osebne evidence sodnik, na katerega se podatki nanašajo, sodni svet, pristojen personalni svet, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec in predsednik sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč.
Pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2009, v kateri navaja, da so razlogi, navedeni v sklepu sodnega sveta, zaradi katerih je sodni svet sodnici potrdil negativno oceno sodniške službe, informacija javnega značaja in nikakor ne predstavljajo tajnega podatka, je organ dne 16. 9. 2009 odstopi Pooblaščencu v pristojno reševanje. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi poziv, naslovljen na sodnico ………… ter njen odgovor.
Pooblaščenec je z odločbo št. 090-133/2009/4, z dne 19. 10. 2009, ugodil pritožbi prosilca in organu naložil, da mora prosilcu posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 7. 2006.
Zoper odločbo Pooblaščenca št. 090-133/2009/4, z dne 19. 10. 2009 je organ pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, vložil tožbo, zoper katero je Pooblaščenec dne 15. 12. 2009 podal odgovor na tožbo, v katerem prereka vse navedbe organa.
Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo št. I U 2042/2009-7, z dne 24. 3. 2010, tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 090-133/2009/4, z dne 19. 10. 2009 ter zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponoven postopek. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da iz upravnega spisa ni razvidno, da bi prvostopni organ odločbo št. 2/09-219 z dne 3.9.2009 vročil sodnici, prav tako ni razvidno, ali ji je bila vročena odločba tožene stranke. Takšno postopanje pa ni v skladu z napotilom sodišča in je tožena stranka tudi v ponovljenem postopku kršila določbo 44. člena ZUP. Prizadeto sodnico bi namreč morala tako organ prve stopnje kakor tudi tožena stranka pritegniti v postopke tako, da bi imela možnost biti seznanjena s sprejeto odločitvijo in bi imela možnost vlagati pravna sredstva. Sodnica pa je tako v postopku pred organom prve stopnje imela možnost izraziti stališče glede zahteve prosilca, ne pa tudi vplivati na sprejete odločitve. Nadalje sodišče navaja, da stališče tožene stranke, da pritegnitev sodnice v postopek ne bi vplival na odločitev v zadevi, ni pravilno. O tem ali bi sodelovanje sodnice v postopku vplivalo ali ne, bi lahko ocenila šele potem, ko bi sodnica v postopku tudi dejansko sodelovala.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ prepis odločbe, ki jo zahteva prosilec, le-temu delno že posredoval, pri čemer je v prepisu izločil oziroma izbrisal ime in priimek sodnice, na katero se odločba nanaša, sodišče, na katerem je bila sodnica zaposlena ter celotni drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe. Glede na to, da se je prosilec zoper odločbo organa pritožil zgolj v delu, ko mu je bilo zavrnjeno posredovanje tistega dela obrazložitve zahtevane odločbe, ki se nanaša na oceno sodniške službe (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe organa št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006), je bilo vsebinsko potrebno odločiti le še o dostopu do tega dela zahtevane odločbe.
1. Stranski udeleženci v postopku
Pooblaščenec je v skladu z napotilom sodišča sodnico …………. z dopisi št. 090-133/2009/8, 090-133/2009/10 in 090-133/2009/12 pozval, da se, v kolikor ima interes, vključi v postopek kot stranski udeleženec ter da poda pisno izjavo oz. se opredeli, ali drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe organa, št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006, zanjo predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ), ter navede, kakšna škoda bi nastala kot posledica morebitnega razkritja nepooblaščeni osebi. Pozivom je Pooblaščenec priložil sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 2042/2009-7, z dne 24. 3. 2010; odločbo Sodnega sveta, št. 2/06-1187, z dne 10. 7. 2006; odločbo Sodnega sveta RS, št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2010; pritožbo prosilca z dne 14. 9. 2009 zoper odločbo Sodnega sveta RS št. 2/09-219, z dne 3. 9. 2010; odločbo Pooblaščenca, št. 090-133/2009/4, z dne 19. 10. 2009; tožbo Sodnega sveta RS, z dne 26. 11. 2009, zoper odločbo Pooblaščenca, št. 090-133/2009/4, z dne 19. 10. 2009 in odgovor na tožbo št. 090-133/2009/6, z dne 15. 12. 2009.
Pozvana sodnica je v odgovoru priglasila stransko udeležbo in tako izrazila željo sodelovanja v postopku. Glede izjave v zvezi z drugim in tretjim odstavkom obrazložitve odločbe organa, št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006 je navedla, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tajnost podatkov pa v konkretnem primeru določa ZSS. Nadalje navaja, da sporna odstavka iz odločbe Sodnega sveta vsebujeta navedbe strank v postopku ter povzemata podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Prav tako navaja, da Pooblaščenec sicer pravilno ugotavlja, da v času izdaje odločbe št. 090-133/2009/4 z dne 19.10.2009, nima statusa sodnika, vendar je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da sodni postopek zoper Odločbo sodnega sveta o njeni razrešitvi še teče, torej ni zaključen. Kakršna koli objava podatkov pred zaključkom sodnega postopka pa lahko predstavlja utemeljen zadržek za razkritje zahtevanih podatkov. V zvezi z vprašanjem zadržkov za razkritje zahtevanih podatkov pa je potrebno opozoriti, da se v navedenem tekstu nahajajo tudi imena strank v postopku, zato meni, da je tudi iz tega razloga razkritje celotnega dokumenta nedopustno. In nenazadnje, v vseh vlogah poudarja, da bi morebitno razkritje podatkov, za katere zatrjuje, da so neresnični in prikazani enostransko, onemogočilo njeno sedanje in nadaljnje profesionalno delovanje. Kot pravnica ostaja aktivna na pravnem področju, na katerem je delovala kot sodnica. Razširjanje neresničnih oziroma zavajajočih in napačnih, predvsem pa s strani Sodnega sveta nepreizkušenih podatkov in zaključkov, pa bi zanjo pomenilo onemogočanje nadaljnjega dela, ki ji zagotavlja ekonomsko in socialno varnost. Tudi za to meni, da razkritje podatkov ni dopustno.
2. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument nedvomno izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, saj gre za odločbo, ki se nahaja v materializirani obliki, s katero organ razpolaga in ki jo je izdelal v okviru izvajanja svojih nalog in pristojnosti (na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSS).
Ker torej zahtevani dokument izpolnjuje vse tri kriterije za informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokument vsebuje informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V obrazložitvi zavrnilnega dela izpodbijane odločbe se je organ skliceval na obstoj izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker naj bi šlo za tajne podatke. Na omenjeno izjemo se je sklicevala tudi stranska udeleženka (sodnica), ki je navedla še obstoj izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec pa je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo še katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3.1 Izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tajni podatki)
Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZTP). Iz tega izhaja posledica, da če nek dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo javno varnost, obrambo države, zaupnost njenih mednarodnih odnosov ali zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov.
Pri sprejemanju ZDIJZ je bilo izrecno poudarjeno (saj so nevladne organizacije pravilno opozorile na številna mednarodna priporočila), da morajo biti izjeme definirane ozko in določno. Čeprav se na prvi pogled zdi, da iz takšne dikcije ZDIJZ a contrario izhaja, da se dostop do informacij javnega značaja ne more omejiti z določitvijo tajnih informacij v kakšnem drugem zakonu, sme izjeme glede tajnih podatkov gotovo določiti še kakšen drug, specialnejši zakon, namenjen izključno ureditvi varstva tajnih podatkov (npr. zakon, ki bi varoval tajne podatke, ki jih slovenski organi pridobijo v okviru članstva v NATO ali drugih podobnih mednarodnih organizacijah), ne pa katerikoli zakon, v katerem bi bila opredelitev določenih informacij kot tajnih samo obrobna tema (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 174). Zakonodajalec se je tudi ob vstopu Slovenije v NATO raje odločil dopolniti oziroma spremeniti obstoječi ZTP, kot pa sprejeti poseben zakon. ZDIJZ torej izjemo od pravice dostopa do tajnih podatkov v 1. točki prvega odstavka 6. člena veže na točno določen zakon, ki predpisuje skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov.
Nadalje je zakonodajalec pri sprejemanju ZDIJZ in ureditvi izjeme varstva tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena zasledoval namen, da se s to izjemo zavarujejo podatki, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov (predlog ZDIJZ z dne 11.7.2002, prva obravnava, Poročevalec DZ, št. 73/2002, s. 52). Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena ZTP, in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno.
Glede na navedeno se Pooblaščenec ne strinja z obrazložitvijo organa, da za področje sodstva tajnost predpisuje ZSS. Izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napotuje na specialni zakon, namenjen izključno ureditvi varstva tajnih podatkov, ki je trenutno v Republiki Sloveniji samo ZTP. Nikakor ne more izjeme tajnosti podatka določati zakon, ki samo obrobno omenja tajnost podatka, pri čemer ne definira, kaj naj bi ta pojem sploh predstavljal. Hkrati pa že besedna zveza »tajen podatek« v prvi vrsti pomeni nekaj, kar se nanaša na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. Namen izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izvzeti iz domene prosto dostopnih informacij tiste informacije, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov in so kot tajni podatek opredeljene v skladu z ZTP.
V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Pri obravnavanju pritožbe je tako bistvenega pomena, ali zahtevani dokument izpolnjuje pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP.
Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Že na prvi pogled je namreč očitno, da se zahtevani podatki ne nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Podatki v zahtevani odločbi pa tudi niso bili opredeljeni kot tajni na podlagi ZTP, pač pa se je organ v odločbi skliceval na določbi 36. in 72. člena ZSS, po katerih so podatki iz ocene sodniške službe zaupni oziroma tajni. S takšno določbo v 36. in 72. členu ZSS je imel zakonodajalec le namen varovati določene osebne podatke (npr. oceno sodniške službe) in preprečiti vsesplošen dostop do njih ter njihovo zlorabo. ZDIJZ je na področju dostopa do informacij javnega značaja nedvomno specialnejši zakon (lex specialis) v odnosu do vseh ostalih zakonov (tudi ZSS), kar seveda velja tudi glede ureditve omejitve pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec navaja, da lahko zakonodajalec posamezna vprašanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v drugem zakonu izrecno uredi vsebinsko drugače kot v ZDIJZ, vendar v takšnem primeru ZDIJZ postane splošni zakon (lex generalis) le v odnosu do materije, ki jo ureja takšna konkretna določba drugega zakona, ki se izrecno nanaša na dostop do informacij javnega značaja. V zadevnem primeru pa določbe ZSS, na katere se sklicuje organ, v ničemer ne urejajo materije pravice dostopa do informacij javnega značaja ter ne posegajo v to materijo. Pravila o dostopu do zahtevanih podatkov so v ZSS drugačna kot pravila ZDIJZ, določbe ZSS in ZDIJZ pa nikakor ne urejajo istih pravic. Podobno stališče (glede odnosa med specialnim zakonom, ki ureja varstvo določenih osebnih podatkov in ZDIJZ) je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1410/2009-9, z dne 23. 9. 2009. Pooblaščenec še dodaja, da je bilo v zvezi z zahtevano informacijo že odločeno v upravnem sporu pri Upravnem sodišču RS, pod opr. št. U 831/2007, s sodbo z dne 24. 10. 2007, s katero je sodišče potrdilo odločitev Pooblaščenca, da celotni drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe organa št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006 predstavlja informacijo javnega značaja.
Iz navedenega izhaja, da ni podan ne materialni, ne formalni kriterij za opredelitev podatka kot tajnega, zato je sklicevanje organa in stranske udeleženke na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno.
3.2. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal še morebitno izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki omogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1). Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1-UPB1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. točki 6. člena ZVOP-1-UPB1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pri tem Pooblaščenec opozarja, da na podlagi zgoraj citiranih določb ZVOP-1-UPB1 podatki iz ocene sodniške službe nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu ZVOP-1-UPB1, vendar pa je na tem mestu potrebno poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15. 07. 2005, še okrepila, saj je v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev zgoraj citirana določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ni dopustno sklicevanje na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na varstvo osebnih podatkov.
Osnovnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, kot so podatki o imenu, nazivu, položaju, plači, službenem naslovu ipd., po mnenju Pooblaščenca ni mogoče enačiti s celoto osebnih podatkov, ki so zbrani v oceni sodniške službe, ki jo za posameznega sodnika izdela personalni svet višjega sodišča. Ocena sodniške službe, izdelana s strani personalnega sveta višjega sodišča, je nedvomno povezana z opravljanjem javne funkcije sodnika, kar je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ načeloma zadosten argument za razkritje takšnega dokumenta javnosti, vendar pa je po oceni Pooblaščenca pri odločanju o razkritju ocene sodniške službe potrebno upoštevati tudi poseben položaj, ki ga ima sodstvo kot ena izmed treh vej oblasti v ustavni ureditvi Republike Slovenije. Kako pomembna sta položaj in funkcija sodstva v slovenski državni ureditvi, je razvidno že iz samega obsega ureditve sodstva na ustavni ravni. Iz vsebine relativno obsežne ustavne ureditve sodstva pa sta zlasti razvidni zahteva in potreba po neodvisnem in nepristranskem sodstvu. 125. člen Ustave RS tako določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Prvi odstavek 129. člena med drugim določa, da je funkcija sodnika trajna. Sodnike voli državni zbor na predlog Sodnega sveta (130. člen). Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon (133. člen). Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije (134. člen).
Iz navedenih ustavnih določb je razvidno, na kako visoko mesto je ustavodajalec postavil neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva ter s tem posredno tudi ugled in avtoriteto sodstva v javnosti. Za vsako državo je izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Poudarjanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v najvišjem pravnem aktu države je namenjeno tudi temu, namreč vtisu o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Takšnega mnenja je tudi Andraž Teršek, ki je v članku z naslovom Krhka in izmuzljiva sodniška etika v časopisu Večer z dne 14. 10. 2006 zapisal: »Ugled in avtoriteta sodstva sta najverjetneje v največji meri odvisna prav od zaupanja v neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva. Ob formalnih kriterijih nepristranskosti, neodvisnosti in učinkovitosti je nadvse pomemben ali še pomembnejši kriterij vtisa, ki ga imajo državljani o sodstvu.«
Kljub zgoraj navedenim pomislekom pa Pooblaščenec opozarja, da so v konkretni zadevi podane tudi druge okoliščine, zaradi katerih je ta primer netipičen. Prosilec namreč zahteva oceno sodniške službe sodnice, ki je bila razrešena in ki sodniške službe ne opravlja več, pri čemer je bila razrešena ravno na podlagi vsebine zahtevane ocene. Razkritje ocene sodniške službe, na podlagi katere je bil sodnik razrešen, po mnenju Pooblaščenca ne more omajati zaupanja v delo sodnika, na katerega se ocena nanaša, saj ta sodniškega poklica ne opravlja več, ob tem pa konkretna ocena sodniške službe ne vsebuje nobenega takšnega podatka, na podlagi katerega bi se lahko porodil dvom v pravilnost odločitve razrešene sodnice v konkretnih zadevah, v katerih je sodila. Zato konkretna ocena sodniške službe tudi ne more v tolikšni meri omajati splošnega vtisa javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu, da bi to lahko pomenilo nevarnost za celoten sodni in s tem pravni sistem.
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine ocene sodniške službe, kot je povzeta v zahtevani odločbi, ugotovil, da v njenem besedilu tudi sicer ni osebnih podatkov drugih oseb (to je oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji), kot tudi nobenih drugih podatkov, ki bi predstavljali kakšno izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ocenjuje, da je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ potrebno dovoliti dostop tudi do tistega dela obrazložitve zahtevane odločbe, ki se nanaša na oceno sodniške službe (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe).
Organ je sodnico, na katero se nanaša zahteva, pozval, da se vključi v postopek in poda svoje stališče, kar je pozvana sodnica tudi storila in tako pridobila status stranskega udeleženca. Pooblaščenec je stranski udeleženki po napotilu sodišča nudil možnost sodelovanja v pritožbenem postopku in jo pozval, da se izjasni o morebitnih novih dejstvih in okoliščinah ter predlaga dokaze. Sodnica izrecno nasprotuje seznanitvi prosilca z vsebino zahtevane ocene. Organ naj bi pri svoji odločitvi upošteval dejstva, da sodni postopek v zvezi z njeno razrešitvijo še ni zaključen, kakor tudi dejstvo, da je bila ocena sestavljena ob predpostavki, da bodo imeli vpogled v njo le z zakonom predvideni pooblaščeni organi. Nadalje še navaja, da bi morebitno razkritje podatkov, za katere zatrjuje, da so neresnični in prikazani enostransko, onemogočilo njeno sedanje in nadaljnje profesionalno delovanje. Kot pravnica ostaja aktivna na pravnem področju, na katerem je delovala kot sodnica. Razširjanje neresničnih oziroma zavajajočih in napačnih, predvsem pa s strani Sodnega sveta nepreizkušenih podatkov in zaključkov, pa bi zanjo pomenilo onemogočanje nadaljnjega dela, ki ji zagotavlja ekonomsko in socialno varnost.
Stranski udeleženec je v upravnem postopku le oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. »Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku (npr. lastnik oziroma imetnik pravice uporabe sosednjega zemljišča je pri izdaji gradbenega dovoljenja praviloma upravičeno zainteresiran, da nova gradnja ne bo prizadejala njegove pravice oziroma koristi …)« (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). Pri odločanju o tem, ali je v določenem primeru podana npr. izjema varstva osebnih podatkov, gre za pravno (tj. razlago prava) in ne dejansko vprašanje, na katerega bi posamezniki lahko vplivali. Pri razrešeni sodnici, takšnega materialnopravnega predpisa, ki bi nakazoval razmerje do upravne zadeve dostopa do informacij javnega značaja, ni mogoče zaslediti. V temelju gre namreč za pravno, ne pa dejansko vprašanje. Pravna korist, ki bi jo stranska udeleženka v zadevnem postopku dostopa do informacij javnega značaja želela zasledovati v ničemer ne more biti ogrožena, saj že sam zakon določa javnost zahtevanih podatkov, stranska udeleženka pa v tovrstnem primeru tudi ne more v ničemer vplivati na izid postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato bi bilo z vidika načela ekonomičnosti postopka bolj primerno, da je prvostopenjski organ ali Pooblaščenec ne bi niti pozival k udeležbi v postopku.
Pooblaščenec še dodaja, da 8. člen ZVOP-1-UPB1 splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo ne samo na podlagi osebne privolitve, temveč prvenstveno tudi na podlagi zakona. Ker organ sodi v javni sektor, Pooblaščenec opozarja na prvi odstavek 9. člena ZVOP-1-UPB1, ki javnemu sektorju dopušča obdelavo osebnih podatkov samo, če obdelavo in vrsto osebnih podatkov določa zakon, in samo zakon lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. To pomeni, da v primeru, ko gre za vprašanje varstva osebnih podatkov in njihove obdelave v javnem sektorju, ni mogoče obdelovati osebnih podatkov zgolj na podlagi gole osebne privolitve, ne da bi takšno obdelavo osebnih podatkov dovoljeval zakon. Organ zato tudi v primeru, če bi pridobil osebno privolitev sodnice, njenih osebnih podatkov zgolj na podlagi tega ne bi smel obdelovati oziroma posredovati v javnost. Zakonsko podlago za posredovanje v javnost (posredovanje v javnost je ena od oblik obdelave osebnih podatkov v skladu z opredelitvijo pojma obdelava po 3. točki 6. člena ZVOP-1-UPB1) predstavlja ZDIJZ, ki kot področni zakon obdelavo osebnih podatkov specialno obravnava v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer dovoljuje dostop do osebnih podatkov, če so podani v zakonu določeni razlogi. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da ne more biti vezan na posebno osebno privolitev, zavrnitev oziroma stališče stranske udeleženke. Posamezniki namreč niso »lastniki« svojih osebnih podatkov; v skladu z 38. členom Ustave RS in ZVOP-1-UPB1 imajo namreč posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, možnost seznaniti se z osebnimi podatki, ki se nanje nanašajo, nimajo pa z njimi pravice razpolagati. Obveznosti v zvezi z vodenjem, obdelavo, predvsem pa z zavarovanjem osebnih podatkov iz določene zbirke se namreč nanašajo na upravljavca, v tem primeru organ, ki je hkrati tudi zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
Glede na navedeno so navedbe organa in stranske udeleženke glede obstoja varovanih osebnih podatkov neutemeljene, saj gre v zadevnem primeru za nevarovane osebne podatke, ki jih je potrebno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Test javnega interesa
Kljub temu, da je oceno sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, potrebno razkriti že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa Pooblaščenec poudarja, da v konkretnem primeru do istega zaključka pripelje tudi test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omenjeni test zakon predvideva v primerih, ko je podana kakšna izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja pa možnost, da je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Po mnenju Pooblaščenca javni interes za razkritje vsebine ocene sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, v tem primeru nedvomno pretehta nad interesom za omejitev dostopa. Javnost ima namreč nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so tiste nepravilnosti pri opravljanju sodniške službe, na podlagi katerih so sodniki, kot edini funkcionarji v državi, katerih funkcija je sicer že po ustavi trajna, lahko razrešeni. Gre za najhujšo sankcijo, ki lahko doleti sodnika in ki je v praksi izjemno redka. Nasproti navedenemu interesu javnosti, pa v konkretnem primeru stoji pravica do varstva osebnih podatkov razrešene sodnice, ki pa je, kot je bilo že pojasnjeno, zaradi dejstva, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, zelo zožena. Iz navedenega torej izhaja, da v konkretnem primeru pravica javnosti vedeti nedvomno pretehta tako nad pravico sodnice kot fizične osebe do varstva svojih osebnih podatkov, ki so zbrani v oceni njene sodniške službe, na podlagi katere je bila razrešena, kot nad legitimnim interesom, da se varuje integriteta sodne veje oblasti.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ ob posredovanju odločbe št. 2/06-1187 z dne 10. 07. 2006 prosilcu neutemeljeno izbrisal drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe, v katerem je v celoti povzel oceno sodniške službe, ki jo je za sodnico izdelal personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča in ki je bila potrjena s sklepom personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS. Organ mora zato prosilcu omogočiti dostop tudi do tega dela obrazložitve zahtevane odločbe.
Pooblaščenec še dodaja, da zahtevana informacija (drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe) že predstavlja informacijo javnega značaja na podlagi dokončne odločbe Pooblaščenca št. 021-21/2007/4, z dne 11. 4. 2007. Upravno sodišče RS, je namreč s sodbo opr. št. U 831/2007, z dne 24. 10. 2007, potrdilo odločitev Pooblaščenca, da celotni drugi in tretji odstavek obrazložitve odločbe organa št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006 predstavlja informacijo javnega značaja in zavzelo stališče, da zahtevana informacija ni tajni podatek niti po ZSS niti po ZTP, ter da v postopek ni potrebno pritegniti sodnice. Glede na navedeno je bil organ zavezan posredovati zahtevane informacije prosilcu, kar je tudi storil. Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes. Glede na dejstvo, da je zahtevana informacija na podlagi sodbe Upravnega sodišča opr. št. U 831/2007 in dejstva, da je organ zahtevano informacijo že posredoval javnosti, informacija javnega značaja, je organ napačno uporabil materialni predpis, saj zahteve prosilca ni obravnaval kot pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je dovoljena vsakomur.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo celotnega drugega in tretjega odstavka obrazložitve svoje odločbe št. 2/06-1187, z dne 10. 07. 2006.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka