Prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-137/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-137/2010/4
Datum: 4. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilec) zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 6080/10/VOD-ČR z dne 5.7.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 5 (petih) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati:
- zapisnik seje disciplinskega senata disciplinske komisije (št. zadeve: DS 10/2008, znak dokumenta: 3226/09/IZS-LR) z dne 26.3.2009, v katerem je organ po celotnem dokumentu dolžan prekriti:
• ime in priimek (domnevne) kršiteljice, kraj, iz katerega prihaja in njen podpis,
• ime in priimek osebe, ki je podala prijavo, in
• ime in priimek predstavnika investitorja.
- sklep senata Disciplinske komisije IZS (št. zadeve: DS 10/2008, znak dokumenta: 4354/09/IZS-LR) z dne 21.4.2009, v katerem je organ po celotnem dokumentu dolžan prekriti:
• ime in priimek kršiteljice in kraj, iz katerega prihaja, in
• ime in priimek ter naslov prijavitelja.
- pritožbo proti sklepu disciplinske komisije IZS z dne 29.4.2009, v kateri je organ po celotnem dokumentu dolžan prekriti:
• ime in priimek in naslov kršiteljice.
- sklep senata Disciplinskega sodišča IZS (št. zadeve: DS 10/2008, znak dokumenta: 6581/09/IZS-TP) z dne 7.8.2009, v katerem je organ po celotnem dokumentu dolžan prekriti:
• ime in priimek kršiteljice in kraj, iz katerega prihaja,
2. V preostalem se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 27.1.2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel fotokopije dokumentov iz določenega disciplinskega postopka. Organ je z odločbo št. 967/10/VOD-ČR zahtevo prosilca dne 9.2.2010 zavrnil, pri čemer je kot primarni razlog navedel, da zahtevane informacije niso javnega značaja, ker organ disciplinskih postopkov ne opravlja kot javno pooblastilo. Prosilec je zoper to odločbo organa dne 15.2.2010 vložil pritožbo, o kateri je odločal Informacijski pooblaščenec. Pritožbeni organ je z odločbo št. 090-42/2010/2 dne 3.6.2010 izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje s pojasnilom, zakaj je organ v tem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in zakaj oziroma v kakšnem obsegu so zahtevani dokumenti lahko informacije javnega značaja.
Organ je v ponovljenem postopku dne 05.07.2010 izdal odločbo št. 6080/10/VOD-ČR, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval fotokopije sklepa disciplinske komisije, sklepa disciplinskega sodišča, zapisnika glavne obravnave pred disciplinsko ter pritožbo proti sklepu disciplinske komisije, s tem, da je v vseh zahtevanih dokumentih prekril imena, priimke, naslove in druge osebne podatke.
Prosilec je zoper to odločbo organa vložil pritožbo iz razloga bistvene kršitve določil postopka in napačne uporabe materialnega predpisa, in sicer se pritožuje zoper tisti del odločbe, v katerem je organ odločil, da se v vseh zahtevnih dokumentih prekrijejo imena, priimki, naslovi in drugi osebni podatki. Bistveno kršitev določil postopka prosilec vidi v tem, da izrek izpodbijane odločbe ni dovolj določen, saj na konkretni ravni ne definira vseh podatkov, ki se morajo prekriti, kar pomeni, da je izrek v tem delu neizvršljiv in da se odločbe ne da preizkusiti. Poleg tega je organ po mnenju prosilca napačno uporabil materialni predpis in se postavil na zmotno stališče, da niti Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/2004-UPB1, 92/2005, 93/2005, 126/2007, 108/2009 in 61/2010 , dalje ZGO-1) niti kakšen drug zakon ne daje podlage za posredovanje osebnih podatkov na način, da bi organ slednje lahko posredoval naprej tretjim osebam. Prosilec v pritožbi navaja, da zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam daje ZDIJZ. Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona namreč izhaja, da nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka. Prosilec ocenjuje, da v konkretnem primeru glede na veljavno zakonodajo in prakso Informacijskega pooblaščenca naslednji osebni podatki niso varovani osebni podatki:
- ime in priimek pooblaščenca - odvetnika,
- imena in priimki članov disciplinskega senata disciplinske komisije in disciplinskega sodišča ter ime in priimek disciplinskega tožilca, ter
- ime in priimek kršiteljice.
Te podatke je organ po mnenju prosilca v posredovani dokumentaciji prekril neupravičeno.
K točki 1 izreka
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pritožba je delno utemeljena.
Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določil postopka ter očitek napačne uporabe materialnega predpisa v delu, v katerem se nanaša na osebne podatke odvetnika in članov senatov disciplinske komisije in disciplinskega sodišča organa ter disciplinskega tožilca.
Izrek odločbe organa ne zadostuje zahtevi po določnosti, ki jo za izreke upravnih odločb zahteva šesti odstavek 213. člena ZUP. Organ je v konkretnem primeru uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki omogoča, da se podatki, ki predstavljajo izjemo v sistemu informacij javnega značaja in so našteti v 6. členu ZDIJZ, izločijo iz dokumenta (če je to mogoče, ne da bi to ogrozilo zaupnost podatkov). Uporaba delnega dostopa od organa zahteva, da natančno, jasno in nedvoumno (torej določno) opredeli, katere podatke je treba prekriti ali drugače izločiti. Podatki, ki jih je treba izločiti, morajo biti torej konkretizirani do te mere, da ni dvoma, za katere podatke gre, s čimer se zagotavlja, da bodo res izločeni le podatki, ki predstavljajo izjemo v smislu 6. člena ZDIJZ (seveda pa organ pri tej konkretizaciji podatkov ne sme razkriti njihove vsebine). V izreku izpodbijane odločbe je organ podatke, ki jih je ocenil kot varovane osebne podatke skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, opredelil z generalno klavzulo »imena, priimki, naslovi in drugi osebni podatki.« Glede na široko opredelitev pojma osebni podatek, ki je v prvi točki 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007–UBP, ZVOP-1) opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, je tak izrek presplošen. Organ bi moral v izreku odločbe natančno navesti, katere in tudi čigave osebne podatke je treba v posameznem dokumentu prekriti.
Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku od organa pridobil dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, in navedeno pomanjkljivost odločbe organa odpravil sam z določno opredelitvijo varovanih osebnih podatkov, ki jih je v posameznem dokumentu potrebno prekriti (gl. izrek te odločbe). Ob tem je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je obseg varovanih osebnih podatkov v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, ožji od tistega, ki ga je smiselno mogoče razbrati iz izreka odločbe organa.
Med varovane osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je mogoče šteti ime in priimek, naslov ter podpis kršiteljice, ime in priimek ter naslov prijavitelja ter ime in priimek predstavnika investitorja. Niso pa varovani osebni podatki imena in priimki članov senata disciplinske komisije ter članov senata disciplinskega sodišča pri organu, ime in priimek disciplinskega tožilca, njegovega namestnika in sodelavca, ime in priimek odvetnika, ki je v disciplinskem postopku zastopal kršiteljico ter imena in priimki tistih prič, katerih zaslišanje je bilo predlagano v svojstvu opravljanja njihove javne funkcije.
Ker se pritožba omejuje le na osebne podatke kršiteljice, njenega odvetnika, disciplinskega tožilca ter članov senatov disciplinske komisije in disciplinskega sodišča, Informacijski pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje le status teh podatkov; smiselno enaka razlaga pa velja tudi za ostale osebne podatke, vsebovane v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec.
Informacijski pooblaščenec pritrjuje pritožbi, da nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin. Kar se konkretnega primera tiče, Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je kot ločnico treba upoštevati kriterij iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena med drugim dovoli dostop do zahtevane informacije (vključno z osebnimi podatki), če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Pri osebah, ki so del javnega sektorja in v konkretnem primeru nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da imena in priimki ter poslovni naslovi teh oseb ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Prosilec v pritožbi utemeljeno opozarja na dve kategoriji takih oseb, in sicer odvetnika kršiteljice ter člane senatov disciplinske komisije in disciplinskega sodišča organa in disciplinskega tožilca.
Kar se tiče odvetnika kršiteljice, je treba izhajati iz dejstva, da je odvetništvo v prvem odstavku 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993, 24/2001, 54/2008 in 35/2009, ZOdv) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetnik v disciplinskem postopku ni nastopal kot posameznik in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenec kršiteljice, njegovo ime, priimek ter poslovni naslov v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki.
Glede članov senatov disciplinske komisije in disciplinskega sodišča organa ter disciplinskega tožilca Informacijski pooblaščenec prav tako ugotavlja, da so navedene osebe v konkretnem primeru delovale v disciplinskem postopku kot predstavniki organa in so v imenu organa opravljale naloge, ki sodijo v njegovo delovno področje. Da je tudi izvajanje disciplinskih postopkov neločljiv del javnega pooblastila, ki ga izvaja organ, je Informacijski pooblaščenec že obrazložil v svoji odločbi št. 090/42-2010/2 z dne 3.6.2010; na tem mestu pa s sklicevanjem na argumente v navedeni odločbi, ki utemeljujejo javnopravno naravo izvajanja disciplinskih postopkov s strani organa, Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da imena in priimki članov senatov disciplinske komisije in disciplinskega sodišča ter imena in priimki disciplinskega tožilca, pa tudi njegovega namestnika in sodelavca, ter podatki o nazivih oziroma izobrazbi teh oseb niso varovani osebni podatki.
K točki 2 izreka
Pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega predpisa v delu, v katerem se nanaša na osebne podatke kršiteljice, pa ni utemeljen. Informacijski pooblaščenec se pridružuje stališčem pritožbe, da ime in priimek odgovornega projektanta, njegova izobrazba in številka niso varovan osebni podatek, vendar s pomembnim dodatkom, da to velja le za postopke, v katerih ta oseba izvršuje svoje pooblastilo. Kot navaja pritožnik sam na strani 5 pritožbe, je kršiteljica nosilka pooblastila, ki ima posebno funkcijo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja (ne pa nosilka pooblastila s posebno funkcijo v disciplinskem postopku). Pooblastila odgovornih projektantov, ki se nanašajo na postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in gradnjo objektov, niso javnopravna pooblastila. Kot izhaja iz ZGO-1, javna pooblastila po tem zakonu izvajata organ (Inženirska zbornica Slovenije) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, ki sta pravni osebi javnega prava, medtem ko imajo pooblastila inženirjev in odgovornih projektantov vlogo dovoljenja za opravljanje določene vrste storitev. Te storitve v osnovi niso v pristojnosti države, zato osebe, ki jih izvajajo, niso nosilci javnega pooblastila (z javnim pooblastilom se na določen subjekt prenese izvajanje dejavnosti ali storitev, ki so primarno v pristojnosti države). Iz tega razloga za kršiteljico v konkretnem primeru ne morejo veljati enaka pravila kot za osebe, navedene v obrazložitvi točke 1 izreka te odločbe.
Četudi je kršiteljica v disciplinskem postopku nastopala kot pooblaščena inženirka v svojstvu odgovorne projektantke, jo je v tem postopku po oceni Informacijskega pooblaščenca treba šteti kot posameznico. Podobno kot prekršek in kaznivo dejanje je tudi disciplinska kršitev ravnanje, ki je izrazito navezano na subjektivno sfero posameznika in odraža njegove osebne poglede ter odnos do prekršene norme. Ta notranji, osebni odnos posameznika do kršitve, ki jo je storil, zahteva, da se deliktno ravnanje obravnava kot del zasebne sfere, četudi je bila kršitev izvršena pri izvajanju dovoljenja ali pooblastila. V obravnavani zadevi se v disciplinskem postopku ni presojalo kršiteljičinega pooblastila, ampak se je presojal njen odnos do tega pooblastila oziroma do (ne)spoštovanja pravnih norm, povezanih s pooblastilom. Zato je kršiteljico kot neposredno storilko disciplinske kršitve treba šteti kot posameznico, katere osebni podatki (v konkretnem primeru ime, priimek, naslov in podpis) so varovani osebni podatki v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in bi njihovo razkritje torej pomenilo kršitev določb ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov v javnem sektorju. ZVOP-1 za sporočanje osebnih podatkov, ki je vrsta njihove obdelave, znotraj javnega sektorja namreč zahteva podlago v zakonu (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Ker noben zakon ne določa, da so podatki o kršiteljih, ki se obravnavajo v disciplinskih postopkih, javni, in ker disciplinska kršitev v konkretnem primeru ni pomenila izvajanja javne funkcije v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je glede osebnih podatkov kršiteljice torej podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje še, da je dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, obravnaval po pravilih za informacije javnega značaja, do katerih ima skladno z določbami ZDIJZ vsakdo prost dostop. V konkretnem primeru prosilec pozna identiteto kršiteljice, prav tako pozna identiteto prijavitelja (prosilec in prijavitelj sta ena in ista oseba). Ne poznajo pa teh podatkov vsi ostali potencialni prosilci, ki lahko na podlagi ZDIJZ od organa kadarkoli zahtevajo iste dokumente kot jih je zahteval prosilec. Ker ti dokumenti razen v delu, v katerem vsebujejo varovane osebne podatke, predstavljajo informacijo javnega značaja, je varovane osebne podatke v njih potrebno prekriti kljub temu, da so prosilcu v konkretnem primeru znani.
Glede na vse navedeno je organ dolžan ravnati tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
K točki 3 izreka
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka