Prosilec - Občina Ilirska Bistrica
+ -Številka: 090-136/2010/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-136/2010/
Datum: 11. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju organ), številka 090-6/201 z dne 28. 6. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 10. 3. 2010 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval prepis, fotokopijo ali elektronski zapis informacije o tem, s katero pogodbo, dogovorom ali drugo vrsto pridobitve je podjetnik Ladislav Šepec, s.p. iz Postojne pridobil upravljalno pravico hriba na Sviščakih, parcela št. 2056, k.o. Snežnik, da na njem uredi sankališče ter na tem delu hriba samo določenim skupinam obiskovalcev, učencem osnovnih šol, zaračunava vstopnino.
Ker do dne 12. 4. 2010 ni prejel nobenega odgovora, se je prosilec pritožil pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 15. 4. 2010 organ pozval naj sporoči, zakaj ni pravočasno izdal odločbe ali pa odloči v skladu z ZDIJZ in ga o tem obvesti. Organ je Pooblaščencu sporočil, da je bila po razpisani javni ponudbi, objavljeni v Ur. l. RS, št. 65/2009 z dne 14. 8. 2009 za oddajo v najem in upravljanje smučišča Sviščaki, kjer je po sklepu št. 376-2/2009 z dne 16. 9. 2009 s svojo ponudbo uspel ponudnik Gorski center Sviščaki, Ladislav Šepec s.p., Ljubljanska 15, 6230 Postojna, z navedenim subjektom dne 15. 12. 2009 sklenjena pogodba št. 376-2/2009 o najemu in upravljanju smučišča Sviščaki. Ker je bila zoper navedeni sklep o izboru ponudnika vložena tožba pri Upravnem sodišču RS, Oddelek v Novi Gorici, kjer teče postopek pod opr. št. U 397/2009-5, se originalna dokumentacija nahaja tam. Fotokopijo navedene pogodbe pa je organ dne 19. 3. 2010 posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije, na njen poziv.
Dne 5. 5. 2010 je Pooblaščenec organu pojasnil, da je v primeru, da z zahtevano dokumentacijo dejansko ne razpolaga, dolžan izdati zavrnilno odločbo, v kolikor pa razpolaga vsaj s fotokopijami zahtevane dokumentacije, pa je te dolžan posredovati prosilcu, če ne gre za izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec organ ponovno pozval, da odloči v skladu z ZDIJZ in ga o tem obvesti.
Organ je dne 12. 5. 2010 Pooblaščenca obvestil, da je prosilcu posredoval odlok o določitvi športnih objektov v Občini Ilirska Bistrica in fotokopijo pogodbe o najemu in upravljanju smučišča Sviščaki. Oba dokumenta je organ posredoval tudi Pooblaščencu.
Prosilec je dne 17. 5. 2010 Pooblaščenca obvestil, da se je njegova zahteva nanašala na sankanje na delu smučišča Sviščaki oz. na osnovo za plačilo te storitve (t.j. plačilo za vstop na sankališče), na kar mu organ ni odgovoril.
Zato je Pooblaščenec dne 31. 5. 2010 organ opozoril, da je glede tega dela zahteve prosilca še vedno v molku, saj prosilcu ni posredoval ustreznih informacij v zvezi s sankališčem niti ni izdal zavrnilne odločbe. Pooblaščenec je organ ponovno pozval, da odloči v skladu z ZDIJZ in ga o tem obvesti.
Organ je dne 28. 6. 2010 izdal odločbo št. 090-6/201, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na cene smučarskih kart in red ter varnost na smučišču in sankališču Sviščaki, zaradi neobstoja dokumenta zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je dne 12. 5. 2010 prosilcu posredoval vso razpoložljivo dokumentacijo, in sicer veljavni odlok o določitvi športnih objektov v Občini Ilirska Bistrica in fotokopijo pogodbe o najemu in upravljanju smučišča Sviščaki. Prav tako je organ glede ostalih vprašanj prosilca napotil na upravljavca smučišča, saj so vprašanja glede cen smučarskih kart, reda ter varnosti na smučišču in sankališču v njegovi pristojnosti.
Prosilec se je dne 13. 7. 2010 pritožil na odločbo organa in navedel, da ponovno zahteva dokument:
- iz katerega je razvidno, da lahko Ladislav Šepec s.p. pobira vstopnino na snežno površino, ki ni ograjena, ni označena kot sankališče ter nima nikjer označenih cen, in da to vstopnino zaračunava po svoji presoji samo nekaterim obiskovalcem – ne glede na to, da se niso pri njem dogovorili za nobeno njegovo storitev (npr. ponudba napitka);
- s katerim organ omogoča, da najemnik smučišče oddaja smučišče v podnajem.
Prosilec je še poudaril, da nikoli ni zahteval informacij glede cen za smučanje ali reda na smučišču, hkrati pa je postavil novo zahtevo organu, in sicer po informaciji o tem, ali je organ podal prijavo na pristojno policijsko postajo zaradi finančne goljufije oz. izstavljanja fiktivnih računov podjetja Frajcajt.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0900-77/2010/ z dne 21. 7. 2010, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V nadaljevanju je bilo tako treba najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, torej, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
1.1. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa
Organ v konkretni zadevi kot organ lokalne skupnosti (glej 1. člen Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami; ZLS-UPB2), že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni oz. izvirajo iz postopka javnega razpisa organa oz. se nanašajo na nepremičnino v lasti organa, kar pomeni, da zahtevana dokumentacija nedvomno sodi v delovno področje organa.
2.1. Pogoja, da organ z informacijo javnega značaja razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki
Organ se je v postopku skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in da ga, upoštevaje 4. člen ZDIJZ, za potrebe prosilca niti ni dolžan izdelati. Pooblaščenec je tako moral najprej ugotoviti, ali zahtevani dokument sploh obstaja. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu namreč ni treba ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, torej nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov, s katerimi sicer razpolagajo, morajo pa jim posredovati t.i. surove podatke, v kolikor ti obstajajo.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec v pritožbi razširil zahtevo, in sicer je med drugim zahteval tudi dokument, s katerim organ omogoča, da najemnik smučišče oddaja v podnajem. Ker ta zahteva ni bila podana v prejšnjih vlogah prosilca, je Pooblaščenec v tem delu pritožbo obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in jo kot tako odstopil prvostopenjskemu organu v obravnavo.
Nadalje pa je prosilec v pritožbi ponovno zahteval dokument, iz katerega izhaja, da lahko Ladislav Šepec s.p. pobira vstopnino na snežno površino, ki ni ograjena, ni označena kot sankališče ter nima nikjer označenih cen, in da to vstopnino zaračunava po svoji presoji samo nekaterim obiskovalcem – ne glede na to, da se niso pri njem dogovorili za nobeno njegovo storitev (npr. ponudba napitka).
Pooblaščenec je pregledal celotno dokumentacijo, ki mu jo je organ posredoval ob odstopu pritožbe. Kot jasno izhaja iz pojasnil organa z dne 16. 4 .2010, je bila pogodba med Ladislavom Šepcom s.p. o najemu in upravljanju spornega smučišča sklenjena na podlagi javne ponudbe za oddajo v najem in upravljanje smučišča Sviščaki z dne 14. 8. 2009, objavljene v Uradnem listu št. 65/2009. Pooblaščenec si je ogledal tudi samo javno ponudbo, dostopno na spletni strani organa, na povezavi: http://www.ilirska-bistrica.si/obcina/drugi_razpisi/2009081408311044/. Že iz razpisne dokumentacije izhaja, da se najemnik kot upravljalec zavezuje na lastne stroške smučišče Sviščaki ustrezno usposobiti za obratovanje v skladu z veljavnimi predpisi, skrbeti in odgovarjati za vzdrževanje in brezhibno (redno) obratovanje smučišča, vlečnic in tekaških prog, skrbeti za red in varnost na smučišču v skladu z veljavnimi predpisi in svojimi pogoji obratovanja (točka 05 na prvi strani razpisne dokumentacije). Kot izhaja iz točke 02 na strani 3 razpisne dokumentacije, mora ponudba vsebovati med drugim tudi opis storitev, ki jih ponudnik lahko zagotovi v lastni režiji v smislu zaokrožene ponudbe obratovanja smučišča (gostinska ponudba, najem in vzdrževanje smučarske opreme, organizacija tečajev in podobno). Iz celotne dokumentacije pa ne izhaja, da bi zaračunavanje vstopnine ali njena višina vplivala na možnosti posameznega ponudnika za pridobitev smučišča v najem in v upravljanje. Prav tako iz navedene dokumentacije ne izhaja, da bi organ nad tem izvajal kakršenkoli nadzor.
Enako tudi iz pogodbe, sklenjene na podlagi navedene javne ponudbe med organom in Ladislavom Šepcem s.p. z dne 15. 12. 2009 ne izhaja, da bi bila vstopnina, njena višina ali način zaračunavanja predmet pogodbe. Iz 3. točke pogodbe izhaja le, da mora najemnik plačevati najemnino glede na število prodanih smučarskih kart, zaradi česar mora zaradi nadzora organu posredovati evidenco prodanih kart v roku 10 dni po koncu sezone. Evidenca prodanih kart je tudi podlaga za izstavitev računa za najemnino s strani organa. Prav tako ima organ pravico vpogleda v evidenco prodanih kart tudi tekom sezone. Vendar pa pri tem višina cene karte oz. način njenega zaračunavanja ne igrata nobene vloge.
Glede na navedeno Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da zahtevana dokumentacija pri njem ne obstaja. Upoštevaje zgoraj navedeno dokumentacijo iz postopka javne ponudbe, pogodbo med organom in najemnikom smučišča in druge okoliščine tega primera, Pooblaščenec namreč nima razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
Pooblaščenec na koncu pojasnjuje le še, da navedeno ne izključuje pravice prosilca, da sproži druge ustrezne postopke s področja upravnega in potrošniškega prava.
2. Sklepno
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija sicer izvira iz delovnega področja organa, vendar pa zahtevani dokument ne obstaja in torej organ z njim ne razpolaga, zato zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh pogojev za informacijo javnega značaja.
Glede na navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, št. 090-6/201 z dne 28. 6. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka