Mekina Borut, novinar Mladine - Pravna fakulteta v Ljubljani
+ -Številka: 021-70/2007/12
Kategorije: Osebni podatek, Kršitev postopka, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 021-70/2007/12
Datum: 14. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1; v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi novinarja Boruta Mekine za Mladino časopisno podjetje d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 16. 07. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba organa z dne 16. 7. 2007 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 7. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v skladu z določbami ZDIJZ in 45. člena ZMed zahteval, da mu organ v zakonitem roku posreduje rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu. Glede oblike dokumentov je izrecno navedel, da jih želi, če je mogoče, v elektronski obliki, ali pa v obliki izpiska oziroma fotokopije od leta 2000 dalje, oziroma od začetka izvajanja anket. V dokumentih naj bodo poleg ocen razkrita še imena in priimki ocenjenih pedagoških delavcev.
O zahtevi prosilca je organ odločil in izdal zavrnilno odločbo brez številke, z dne 16. 7. 2007. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da ker je prosilec zaprosil za osebne podatke pedagoških delavcev, kateri bi bili lahko z odločitvijo v tej zadevi prizadeti v svojih pravicah ter pravnih koristih, jim je organ na podlagi 44. člena ter prvega odstavka 143. člena ZUP priznal položaj stranke v postopku ter jih s svojim dopisom z dne 11. 7. 2007 pozval k podaji izjave o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe skladno z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Nadalje organ navaja, da je bilo pri obravnavi zahteve prosilca ugotovljeno, da podatki o rezultatih študentskih anket predstavljajo skladno s 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov osebni podatek, saj se nanašajo na posameznike. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V danem primeru prosilec zahteva podatke, ki so osebni podatki strank v postopku ter določeni kot izjema od posredovanja informacij skladno z ZDIJZ, zato organ navedenih podatkov ni upravičen posredovati. Navedene podatke bi lahko organ posredoval zgolj tedaj, če bi šlo za navedeno izjemo od varstva osebnih podatkov. V konkretnem primeru pa ni videti prevladujočega javnega interesa, zaradi katerega bi bilo potrebno omogočiti dostop do teh podatkov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 24. 7. 2007 vložil pritožbo.
O pritožbi je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 021-70/2007/8, z dne 30. 11. 2007, s katero je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in naložil organu, da prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve odločbe posreduje kopije rezultatov študentskih anket rednega dodiplomskega študija od študijskega leta 2000/2001. Zoper odločbo Pooblaščenca je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče), ki je s sodbo št. U 2566/2007-23, z dne 16. 6. 2010 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in Pooblaščencu vrnilo zadevo v ponoven postopek. V obrazložitvi sodbe je sodišče pojasnilo, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno zavzela stališče, da v postopek dostopa do informacij javnega značaja ni potrebno pozivati oseb, na katere se nanašajo rezultati študentskih anket. Na podlagi prvega odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Skladno s 44. členom ZUP mora namreč organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v pritožbenem postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ. Skladno z 9. členom ZUP je treba strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se ta izda. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. S tem v zvezi sodišče ocenjuje kot brezpredmetno stališče tožene stranke, da iz materialno-pravnih predpisov ne izhaja povezanost med privolitvijo oseb oziroma posameznikov, katerih podatki se zahtevajo. Sodišče je Pooblaščencu naložilo, da v ponovljenem postopku da možnost tistim strankam, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ, da se izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Pritožba je utemeljena.
1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ
Zavezance za posredovanje informacij javnega značaja določa prvi odstavek 1. člena ZDIJZ, po katerem so zavezanci državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organ je zavezanec po ZDIJZ, saj je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZViS) javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Za odločitev v konkretni zadevi pa je pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu, ki se nanaša na rezultate študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Eden izmed pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ter za začetek dela in opravljanje dejavnosti je, da so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa (3. alineja prvega odstavka 14. člena in 3. alineja drugega odstavka 16. člena ZViS).
205. in 206. člen Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) določata, da pedagoški proces univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega študija lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv. Program visokošolskega strokovnega študija lahko vodijo poleg visokošolskih učiteljev iz prvega odstavka tega člena tudi višji predavatelji in predavatelji. Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z zainteresirano članico sodelujejo tudi upokojeni učitelji univerze z ustreznim nazivom. Prav tako lahko v pedagoškem procesu dodiplomskega študija sodelujejo tudi visokošolski sodelavci. Nosilec predmeta lahko v skladu s potrebami študijskega programa povabi k sodelovanju pri obravnavi posameznih problemov priznane strokovnjake iz prakse, ki nimajo ustreznega naziva. Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so redno zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.
ZViS v členih 52. do 54. ureja položaj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oz. stroke in skrbijo za prenos tega znanja. Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program. Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
Podobno izhaja tudi iz 207. do 209. člena Statuta. Pooblaščenec ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da delo visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo programa prve stopnje, t.j. dodiplomskega študijskega programa, spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ. Organ je torej v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na opravljanje javne službe, zavezanec po ZDIJZ.
57. člen ZViS določa, da se postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Senat Univerze v Ljubljani je na seji dne 16. 10. 2001 na podlagi 46. člena Statuta sprejel Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila). 3. člen Meril določa, da so lahko v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik. Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce in strokovne visokošolske sodelavce. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva tudi mnenje študentov o pedagoškem delu (7. točka 7. člena Meril). Nadalje 15. člena Meril določa, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, so osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah.
Kot že navedeno, se rezultati študentske ankete uporabljajo tudi v habilitacijskih postopkih, saj so v skladu s 1. členom Pravil o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev, ki jih je Senat Univerze v Ljubljani sprejel na 14. seji dne 13. 5. 2003 (v nadaljevanju Pravila), nameni študentske ankete:
- informacija ocenjevanemu učitelju/sodelavcu (asistentu) o tem, kaj študenti menijo o njegovem pedagoškem delu;
- osnova za mnenje študentskega sveta članice o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev ali sodelavcev;
- informacija dekanu o pedagoškem delu posameznih učiteljev in sodelavcev;
- informacija organom članice, o splošnem stanju pedagoškega dela.
Študenti ocenjujejo vse učitelje in asistente, ki so v preteklem letu (semestru) sodelovali v izvajanju pedagoškega procesa in so navedeni v Seznamu predavanj. Ocenjujejo se vsako leto, tako da so rezultati iz večih let lahko osnova za pripravo študentskih habilitacijskih mnenj (prvi odstavek 8. člena Pravil). Rezultate obdelave dobijo ocenjeni učitelji in sodelavci, dekan in študentski predstavniki, ko pripravljajo mnenje v habilitacijskem postopku (prvi odstavek 15. člena Pravil).
Pooblaščenec ugotavlja, da delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo rednega dodiplomskega študija, spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ, zato so tudi ankete, ki se po navedbah organa izvajajo le za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce rednega dodiplomskega študija, povezane z opravljanjem javne službe organa.
2. Pojem informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti t.j. rezultati študentskih anket izpolnjujejo vse tri pogoje informacije javnega značaja, saj se nahajajo v materializirani obliki, izvirajo iz delovnega področja organa in organ z njimi razpolaga, čemur pa organ ni oporekal v izpodbijani odločbi.
3. Kršitev pravil postopka in izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
3.1 Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ je, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu. V navedenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer pa obstoja te izjeme ni z ničemer obrazložil.
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da le-ti vsebujejo osebne podatke visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu in so zaposleni pri organu ali pa sodelavcev, ki na podlagi civilne pogodbe z organom sodelujejo v pedagoškem procesu. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1–UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1–UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker obdelava osebnega podatka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oziroma njegovo razkritje, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za dopustnosti takšne obdelave potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
3.2 Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje in obveznosti organa v postopku ponovnega odločanja o zahtevi prosilca
Obdelava osebnih podatkov na podlagi določb ZDIJZ lahko pomeni kršitev pravice do varstva osebnih podatkov oseb, na katere se ti osebni podatki nanašajo, zato je na tem mestu, v skladu z navodilom sodišča v sodbi št. U 2566/2007-23, z dne 16. 6. 2010 ter glede na to, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), treba poudariti vlogo stranskih udeležencev upravnem postopku (43. člen ZUP). Dolžnost organa, da po uradni dolžnosti v postopek pritegne vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi utegnile biti prizadete z odločbo organa, izhaja iz:
- 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba;
- iz prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice;
- iz prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev;
- iz drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi.
Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP in če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, se šteje to za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (2. in 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku ugotovil, da iz prvostopenjskega spisa ne izhaja, ali je organ v postopek na prvi stopnji pritegnil vse osebe, katerih imena in priimki so navedeni v sledečih rezultatih študentskih mnenjskih anket, ki jih je organ dne 21. 9. 2007 posredoval Pooblaščencu:
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za dekana;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za dekana;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za organe fakultete;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za organe fakultete;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za organe fakultete;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za organe fakultete;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za organe fakultete;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za dekana; splošna ocen pedagoškega dela;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za dekana; splošna ocen pedagoškega dela;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za posameznike;
- Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za organe fakultete; ter
- 62 rezultatov študentskih anket 2000/01, katera se je začela izvajati dne 20. 11. 2001 in zaključila dne 20. 2. 2003, po izvajalcih.
Dopis organ z zadevo: Možnost varovanja pravic in pravnih koristi v upravnem postopku z dne 11. 7. 2007, s katerim naj bi organ omogočil prizadetim osebam, da se izjavijo glede zahteve prosilca, namreč nima naslovnikov, prav tako prvostopenjski spis, ki je bil odstopljen Pooblaščencu, ne vsebuje vročilnic, ki bi izkazovale, ali so bili pozvani vsi posamezniki, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnili biti prizadeti. Iz prvostopenjskega spisa še izhaja, da je položaj stranke zahtevalo le 13 visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, čeprav iz posredovanih rezultatov študentskih mnenjskih anket, ki so predmet zahteve izhaja, da je visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, na katere se nanašajo zahtevani rezultati študentskih mnenjskih anket, bistveno več.
Prav tako iz prvostopenjskega spisa ni razvidno, ali je organ visokošolskim učiteljem in sodelavcev, ki so zahtevali in pridobili položaj stranke v postopku (13 visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev), tudi vročil izpodbijano odločbo. S tem je organ kršil določbo 44. člena ZUP, po katerem mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ bi moral visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce pritegniti v postopek tako, da bi imeli možnost biti seznanjeni s sprejeto odločitvijo in bi imeli možnost vlagati pravna sredstva. Kot izhaja iz prvostopenjskega spisa je bil 13 visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem s pozivom očitno podeljen status stranke, zato bi morali imeti možnost sodelovanja v vseh fazah upravnega postopka, sicer pritegnitev v postopek nima smisla.
Glede na navedeno organ ni ravnal v skladu s 44. členom ZUP in je storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Kršil pa je tudi načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi (prvi odstavek 7. člena ZUP) ter načelo zaslišanja strank (prvi in drugi odstavek 9. člena ZUP).
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil, brez da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu od leta 2000 dalje, oziroma od začetka izvajanja anket, kar nedvomno predstavlja več dokumentov, do katerih pa se organ konkretno ni opredelil. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidne navedbe strank (stranskih udeležencev) o dejstvih in okoliščinah ter navedeni dokazi, na katerih je oprto dejansko stanje, itd. Takšne odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno, niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso konkretno navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugega odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V skladu z 214. členom ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi strank ter izda zakonita in pravilna odločba. Sodišče v sodbi št. U 2566/2007-23, z dne 16. 6. 2010 očita Pooblaščencu na drugi stopnji kršitev pravil postopka, Pooblaščenec pa je v ponovljenem ugotovitvenem postopku ugotovil bistvene kršitve pravil upravnega postopka tudi na prvi stopnji. Pooblaščenec je obenem ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, saj so navedene osebe zaposlene pri organu ali pa na podlagi civilne pogodbe sodelujejo z organom v pedagoškem procesu in zato le-ta že razpolaga z njihovimi kontaktnimi podatki, potrebnimi za odpravo opisane kršitve pravil upravnega postopka. Dodaten razlog je tudi ta, da se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni. Pooblaščenec je zato odločbo organa z dne 16. 7. 2007 na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je organ dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati tako napotke Pooblaščenca v tej odločbi, kot tudi napotke sodišča v sodbi št. U 2566/2007-23, z dne 16. 6. 2010, zlasti pa mora:
- v skladu z določbami 7. člena ZUP, 9. člena ZUP in 44. člena ZUP v ugotovitveni postopek pravilno pozvati vse morebitne stranske udeležence, torej vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in jim omogočiti udeležbo v postopku, tako da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe;
- v skladu z določili ZUP vročiti odločbo vsem strankam in stranskim udeležencem ter jim tako dati možnost seznanitve s sprejeto odločitvijo in možnost vlagati pravna sredstva;
- preveriti in utemeljiti, ali so v zahtevanih dokumentih podane katere izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in pri tem upoštevati določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
- obrazložitev odločbe vsebovati vse sestavine v skladu z 214. členom ZUP.
Kot že pojasnjeno zgoraj, je organ v ponovljenem postopku dolžan dokazati obstoj varovanega osebnega podatka kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in v ponovljenem postopku upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter se opredeliti glede vprašanja, ali so zahtevani podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je zaradi navedenih kršitev pravil upravnega postopka, ki so bistvene, pritožbi prosilca ugodil ter v skladu z načelom ekonomičnosti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka