Prosilec - Občina Izola
+ -Številka: 090-131/2010/7
Kategorije: Javna naročila, Dokument v izdelavi
Številka: 090-131/2010/
Datum: 31. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi ………….., ki jo zastopa ………….., (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, (v nadaljevanju: organ), opr. št. 090-13/2010 z dne 15. 6. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba organa št. 090-13/2010 z dne 15. 6. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 354-57/2010 z dne 17. 5. 2010.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 17. 5. 2010 na organ naslovil zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je od organa zahteval posredovanje fotokopije Zapisnika javnega odpiranja ponudb, sestavljenega dne 17. 5. 2010 v okviru Javnega razpisa za podelitev koncesije za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča (pomol B) (v nadaljevanju: Zapisnik).
Organ je dne 15. 6. 2010 izdal odločbo št. 090-13/2010, s katero je dostop prosilca do želene informacije zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec sicer razpolaga, vendar pa ta ne vsebuje podatkov, ki jih organ skladno z ZDIJZ obravnava kot informacijo javnega značaja. Organ je pojasnil, da je bil Zapisnik sestavljen dne 17. 5. 2010 ob 12. uri na javnem odpiranju pravočasno prispelih ter pravilno opremljenih ponudb, na katerem je bil lahko navzoč kdorkoli, tudi osebe, ki niso sodelovale kot ponudniki oziroma prijavitelji v predmetnem postopku javnega razpisa. O datumu, uri in kraju naj bi bila javnost, kot tudi vsi zainteresirani za pridobitev predmetne koncesije, obveščeni z objavo javnega razpisa v Uradnem listu EU. Organ je pojasnil, da prosilec ni sodeloval v samem postopku in mu zato organ skladno s petim odstavkom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, v nadaljevanju: ZJZP) ni posredoval Zapisnika, četudi je bil prosilec na samem odpiranju ponudb navzoč. Po mnenju organa je pravica do zagotovitve javnosti in odprtosti delovanja organa, kar je tudi namen ZDIJZ (2. člen), v predmetnih postopkih zagotovljena že z možnostjo navzočnosti v določenih fazah takih postopkov, ne pa tudi s posredovanjem samega Zapisnika, ki gre v tej fazi (ko postopek še ni zaključen) izključno strankam postopka. Organ je navedel, da, zaradi še ne zaključenega postopka, Zapisnika ne obravnava kot informacijo javnega značaja, ampak kot podatek, ki pomeni izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da odločba o izbiri še ni bila izdana, zaradi česar naj bi šlo tudi za podatke iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave oziroma je predmet posvetovanja, kar naj bi pomenilo, da bi njegovo morebitno razkritje utegnilo povzročiti tudi napačno razumevanje njegove vsebine. Navedeno je organ podprl z navedbo četrtega odstavka 58. člena ZJZP, kot sledi: »da strankam v postopku javnega razpisa do izdaje odločbe o izbiri ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov …«. Če se zapis nanaša na stranke, naj bi po mnenju organa veljal toliko bolj za tretje osebe, ki v postopku niso izrazili interesa sodelovati. Podatka naj tako ne bi bilo mogoče šteti za informacijo javnega značaja vsaj do zaključka postopka.
Dne 2. 7. 2010 je prosilec zoper odločbo organa št. 090-13/2010 z dne 15. 6. 2010 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odločbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, ker naj bi bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen, ker je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno in ker so podane kršitve pravil postopka.
Prosilec je navedel, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje s tem, da je štel zapisnik o javnem odpiranju ponudb kot dokument, ki je predmet posvetovanja, saj po mnenju prosilca zapisnik ni in ne more biti dokument, ki je predmet posvetovanja, temveč je zapisnik po svoji naravi lahko le zapis posvetovanja, kar pa v konkretnem primeru tudi ni. Zapisnik naj bi bil po mnenju prosilca zapis o poteku javnega odpiranja ponudb, ki lahko vsebuje pripombe k samemu zapisniku in na postopek javnega odpiranja ponudb. Javno odpiranje ponudb naj bi potekalo dne 17. 5. 2010 na podlagi 53. člena ZJZP, ki naj bi v petem odstavku določal »[o] odpiranju vlog […] vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja«. Prosilec meni, da Zapisnik ne more predstavljati izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že zato, ker zapisnik ni dokument, ki je predmet posvetovanja.
Materialni predpis naj bi organ napačno uporabi s tem, da je Zapisnik pavšalno štel kot izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilca bi moral organ natančno opredeliti in pojasniti naslednje tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno: dokument mora biti še v postopku izdelave, dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), kar naj bi izhajalo iz odločbe Pooblaščenca št. 021-106/2008/11 z dne 27. 2. 2009. S tem, ko organ ni natančno opredelil in pojasnil zgornjih treh elementov, naj po navedbah prosilca ne bi zadostil zahtevi materialnega predpisa in ga s tem napačno uporabil, hkrati pa naj zaradi deklaratornosti obrazložitve ne bi bilo mogoče preizkusiti obrazložitve, s čimer naj bi bila podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. ZUP).
Organ naj bi po navedbah prosilca pri svoji utemeljitvi napačno uporabil 2. člen ZDIJZ s tem, da je štel, da je namenu ZDIJZ (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja organa) zadoščeno že z možnostjo navzočnosti v določenih fazah postopkov pred organom. Določba tretjega odstavka 53. člena ZJZP, ki določa javnost odpiranja ponudb in drugih vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerja, naj bi po navedbah prosilca zasledovala soroden namen kot določba 2. člena ZDIJZ, vendar naj bi bil ZDIJZ širši in naj bi dajal podlago pravici prosilca, da mu organ posreduje Zapisnik. Po mnenju prosilca naj bi argument, ki ga je izpostavil organ, da je postopek odpiranja ponudb javen, dodatno potrjeval utemeljenost prosilčeve zahteve. Že s tem, da je postopek odpiranja ponudb javen, naj bi bila po navedbah prosilca nakazana volja zakonodajalca, ki naj bi jo bilo treba brati skupaj z namenom ZDIJZ, da se javnost seznani s potekom samega odpiranja ponudb in izidom slednjega, kakor z delovanjem organa pri tem. Če je postopek javen, mora biti po mnenju prosilca javnosti dostopen tudi zapis tega postopka, kar naj bi bil Zapisnik. Prosilec je nadalje navajal, da se je organ napačno skliceval na določbe 58. člena ZJZP oziroma naj bi izkrivil same določbe s tem, ko naj bi v navednicah netočno in zavajajoče navedel besedilo 58. člena ZJZP. Prosilec meni, da je organ s sklicevanjem na četrti odstavek 58. člena ZJZP, ki naj bi v resnici določal: »Do seznanitve s potekom postopka iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se nanašajo na vloge drugih strank v postopku in okoliščine, povezane z njimi«, svoj zaključek izvzel iz konteksta ter s tem izničil vsako verodostojnost lastne argumentacije.
Prosilec je v pritožbi organu predlagal, da spozna utemeljenost pritožbe in da na podlagi 242. oziroma (po potrebi) 243. člena ZUP z novo odločbo nadomesti izpodbijano odločbo, tako, da ugodi zahtevi prosilca za posredovanje Zapisnika in da prosilcu povrne stroške postopka. Subsidiarno je prosilec predlagal Pooblaščencu, da na podlagi 252. oziroma (po potrebi) 251. člena ZUP odpravi izpodbijano odločbo organa in s
svojo odločbo reši zadevo tako, da ugodi zahtevi prosilca za posredovanje fotokopije Zapisnika in organu naloži, da stranki povrne stroške tega postopka.
Organ je z dopisom št. 090-13/2010 z dne 15. 7. 2010 pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-13/2010 z dne 15. 6. 2010 odstopil Pooblaščencu v nadaljnje reševanje. Ker organ ni ugotavljal, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba, je obstoj procesnih predpostavk preveril Pooblaščenec in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo je skladno z drugim odstavkom 246. člena vzel v reševanje.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-131/2010/5 z dne 20. 7. 2010 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, zlasti pa:
- dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval, v izvirniku, to je brez prekritih podatkov,
- morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s postopkom.
Organ je z dopisom št. 090-13/2010 z dne 26. 7. 2010 Pooblaščencu posredoval dokument, ki ga je zahteval prosilec – Zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. 354-57/2010 z dne 17. 5. 2010, ki se nanaša na javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča (Pomol B).
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo, št. 090-13/2010 z dne 15. 6. 2010, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 17. 5. 2010. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca izpodbijana odločba, ki ji prosilec oporeka v pritožbi, ter odločitev o stroških, ki jih je priglasil prosilec.
2. Splošno o pravici do dostopa do informacij javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru ni sporno, da organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, je pa sporno, ali zahtevani Zapisnik predstavlja informacijo javnega značaja in nadalje, kolikor zahtevani Zapisnik predstavlja informacijo javnega značaja, ali obstajajo razlogi, ki upravičujejo zavrnitev prosilčeve zahteve zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma obstoja drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
3. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
3.1 Ali gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja?
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, je informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82).
Zapisnik je organ nedvomno izdelal sam v postopku, za katerega je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, česar organ niti ni zanikal. Prav tako organ z zapisnikom, ki se nahaja v materializirani obliki, nedvomno razpolaga. Organ ni zanikal nobene izmed treh predpostavk za obstoj informacije javnega značaja, vendar pa je napačno razlagal določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zanikal obstoj informacije javnega značaja iz tega razloga. Pooblaščenec je iz navedb organa in iz vpogleda v zahtevani Zapisnik ugotovil, da zahtevani Zapisnik predstavlja informacijo javnega značaja, zato je nadalje presojal, ali je organ upravičeno zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do Zapisnika, sklicujoč se na obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Načelo prostega dostopa
Načelo prostega dostopa je daleč najpomembnejše načelo ZDIJZ, saj skupaj s katalogom ozko in taksativno določenih izjem vzpostavlja domnevo odprtosti dela zavezanih subjektov. Določba 5. člena ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne fizičnim in pravnim osebam in da jih ima prosilec, na svojo zahtevo, pravico pridobiti od organa. Pomeni pravno domnevo, da so vse informacije javnega značaja splošno in prosto dostopne, razen v primeru izjem, ki so taksativno določene v 6. členu ZDIJZ. V praksi to pomeni, da ni naloga upravičenca dokazovati, da je neka informacija javna in da je do nje upravičen, ampak je dokazno breme na zavezanem organu, ki informacije noče razkriti (glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 156).
Prav tako navedeno pomeni, da organ ne more zavrniti dostopa do tistih informacij, ki jih ne opredeljuje kot izjeme 6. člena ZDIJZ oziroma, ki so izrecno izvzete iz prostega dostopa do informacij. Organ v tem smislu torej ne more svobodno ustvarjati zakonskih analogij, na podlagi katerih bi na primer zavračal dostop do podatkov, ki niti z ZDIJZ niti z drugim področnim zakonom niso izrecno izvzete od prostega dostopa. Pooblaščenec mora slediti navedbam prosilca, da zgolj pavšalna navedba, da gre v konkretnem primeru za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ brez izrecne opredelitve in pojasnila o obstoju vseh elementov, ne zadošča.
4.1 Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta (torej konkretnega, določenega dokumenta), ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, bi organ moral natančno opredeliti in pojasniti naslednje tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
• dokument mora biti še v postopku izdelave,
• dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
• specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Organ se ni opredelil do nobenega izmed zahtevanih pogojev za izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zgolj pavšalno je navedel, da je podana ta izjema, pri čemer je organ navedel le, da odločba o izbiri še ni bila izdana, zaradi česar naj bi šlo tudi za podatke iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave oziroma je predmet posvetovanja, kar naj bi pomenilo, da bi njegovo morebitno razkritje utegnilo povzročiti tudi napačno razumevanje njegove vsebine. Ob tem organ ni navedel razlogov, ki bi nakazovali na to, da bi razkritje konkretnega dokumenta (torej Zapisnika) lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, kot tudi ne kakšna konkretna škoda bi zaradi tega lahko nastala. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ napačno uporabil določbo 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, poleg tega pa zaradi tega, ker organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel razlogov za odločitev, ki izhaja iz izreka, odločbe z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti (7. točka drugi odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ ugotovil, da je bil na prvi stopnji napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, s tem pa je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP oziroma na podlagi drugega odstavka 252. člena s to odločbo odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo.
4.2 Obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru
Pooblaščenec je vpogledal v Zapisnik in upoštevajoč navedbe organa presojal, ali so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjeni vsi trije pod točko 4.1 te odločbe navedeni pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je presojal, ali je Zapisnik še v postopku izdelave, ali je še predmet posvetovanja v organu ter, ali bi razkritje Zapisnika povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pooblaščenec mora slediti navedbam prosilca, da zapisnik opravljenega uradnega dejanja, ki je bil v konkretnem primeru napravljen na podlagi izrecne določbe 53. člena ZJZP kot dokument, ki predstavlja zapis opravljenega uradnega dejanja javnega odpiranja ponudb, in sicer dne 17. 5. 2010, izhajajoč iz same narave zapisnika, ne more biti dokument, ki je še v postopku izdelave. Ugotovitev organa, da je zapisnik nastal v okviru postopka javnega razpisa, ki še ni zaključen, in je zato zapisnik sam po sebi dokument, ki je še v postopku izdelave oziroma je predmet posvetovanja, je povsem napačna, saj je treba pri presoji obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati zahtevani dokument kot samostojno enoto in ne kot širši del postopka, v katerem je nastal. Zahtevani Zapisnik, o katerem je Pooblaščenec odločal v tem pritožbenem postopku, je že zaključen in sam zase ni več predmet posvetovanja. Iz Zapisnika namreč izhaja, da je bil zaključen hkrati z zaključkom uradnega dejanja, to je dne 17. 5. 2010 ob 12. uri in 15 minut, saj je podpisan s strani oseb pristojnih za odpiranje ponudb in s strani zapisnikarja. Iz navedenega sledi, da konkretni Zapisnik ni več v postopku izdelave in tudi ni več predmet posvetovanja pri organu. Pooblaščenec namreč ne more slediti navedbam organa, da je, ker javni razpis še ni v celoti zaključen, tudi zapisnik enega izmed opravljenih uradnih dejanj v postopku javnega razpisa, še vedno v postopku izdelave oziroma, da je še vedno predmet posvetovanja v organu, ker organ še ni izdal odločbe v postopku javnega razpisa. Zapisnik je lahko v postopku izdelave dokler se opravlja uradno dejanje in dokler ga ne podpišejo pristojne osebe. V okviru izvedbe javnega razpisa, ki poteka po fazah, po naravi stvari nujno prihaja do različnih dokumentov in začasnih situacij, ki ne prikazujejo zaključene situacije javnega razpisa kot celote, vendar pa vsak zase predstavljajo zaključene dokumente. Vsak dokument zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Vsak tak dokument namreč predstavlja informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Ne glede na to, da se Pooblaščenec na načelni ravni ne strinja z navedbo prosilca, da zapisnik zaradi svoje narave ne more biti predmet posvetovanja, temveč je lahko le zapis posvetovanja, in je sam mnenja, da je zapisnik v določenih okoliščinah lahko tudi predmet posvetovanja v organu, pa je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevanega Zapisnika ni mogoče šteti za dokument, ki je še predmet posvetovanja v organu. Zapisnik je bil v konkretnem primeru sestavljen v postopku izvedbe javnega razpisa in je rezultat zapisa opravljenega uradnega dejanja javnega odpiranja prejetih ponudb. V nadaljnjih postopkih izvedbe javnega razpisa se bo organ posvetoval o posameznih prejetih ponudbah, ne pa o zapisniku, ki je bil napravljen med javnim odpiranjem ponudb. Iz vseh navedenih razlogov Pooblaščenec zaključuje, da Zapisnika, ki je bil Pooblaščencu posredovan, ni več mogoče šteti za dokument v izdelavi ali za dokumente v postopku posvetovanja v smislu izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je obenem ugotovil, da organ ni konkretno izkazal možnosti nastanka škode v primeru razkritja dokumentov, v kolikor bi resnično šlo za dokumente v postopku izdelave. Razkritje dokumentov v izdelavi bi moralo povzročiti napačno razumevanje njihove vsebine. Zgolj dejstvo, da izbira najboljšega ponudnika v postopku javnega razpisa še ni opravljena in da gre za začasno situacijo, ne pomeni, da pavšalna navedba organa, da bi razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine, zadošča za utemeljitev možnosti nastanka škode. Na organu je dokazno breme glede obstoja škode zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Povsem jasno je namreč, da gre za začasno situacijo in da javni razpis še ni v celoti zaključen. Organ lahko posredovanje zahtevanega dokumenta opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale na minimum, v konkretnem primeru z jasno označbo, da predmetni dokument ne prikazuje zaključenega javnega razpisa in ne pomeni, kdo je bil v postopku izvedbe javnega razpisa izbran kot najboljši ponudnik, temveč zgolj prikazuje dogajanje na javnem odpiranju prejetih ponudb. Resnični namen izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotovitev nemotenih postopkov odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času interne priprave zadeve. Iti mora za dokument, ki je v postopku izdelave pri organu, je predmet posvetovanja v organu ter je izpolnjen specifični škodni test (zaradi napačnega razumevanja njegove vsebine), kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
Pooblaščenec je po presoji vseh relevantnih okoliščin in navedb tako prosilca kot organa ugotovil, da v konkretnem primeru ni podan noben izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je sklicevanje tako organa kot prosilca na določbo četrtega odstavka 58. člena ZJZP v konkretnem pritožbenem postopku, z vidika dostopa do informacij javnega značaja, irelevantno.
4.3 Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dejstev, ki izhajajo iz zahtevanega Zapisnika, je Pooblaščenec zaključil, da zahtevani Zapisnik predstavlja informacijo javnega značaja, hkrati pa tudi niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena, kot tudi ne obstaja katera druga izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
6. Odločitev o stroških
Prosilec je v pritožbi priglasil tudi svoje stroške, kot sledi:
- nagrada za posel: tarifna št. 2200 - 352,5 eurov;
- pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov: tarifna št. 6000 – 7,5 eurov;
- pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev: tarifna št. 6002 – 20 eurov;
- povečano za 20 % DDV.
Pooblaščenec je zahtevo prosilca za povrnitev stroškov kot neutemeljeno zavrnil. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka