Praprotnik Rok, novinar Dnevnika - Vrhovno državno tožilstvo RS
+ -Številka: 090-94/2009/8
Kategorije: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-94/2009/8
Datum: 2. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 7. 2009, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu 10/09,IC 102/09 z dne 22. 6. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba št. Tu 10/09, IC 102/09, z dne 22. 6. 2009 se odpravi v delu, ki se nanaša na zahtevo za vpogled v knjigo vpisov. Zadeva se vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 28. 5. 2009 na zapisnik vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navaja, da zahteva naslednje dokumente:
1. Posnetke nadzorstvenih kamer, ki jih ima organ nameščene pred vhodom v vsakem od nadstropij, ki jih uporablja organ, za 10. maj 2009, in sicer posnetke, na katerih se pojavljata generalna državna tožilka Barbara Brezigar in višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, skupaj ali posamično.
2. Dokument, s katerim organ ureja arhiviranje in ravnanje s temi posnetki.
3. Vpogled v knjigo vpisov v tem istem dnevu (10. maj 2009).
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. Tu 10/09, IC 102/09, z dne 22. 6. 2009 v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ v delu, ki se nanaša zahtevo za vpogled v knjigo vpisov, navedel, da se ta zahteva zavrne na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Knjiga oseb, prisotnih v prostorih organa, se vodi zaradi varnosti in varovanja oseb, prostorov ter osebnih in drugih podatkov v kazenskih spisih in drugem dokumentarnem gradivu. Evidenca se torej vodi v zvezi z notranjim delovanjem. Hkrati so v tej knjigi osebni podatki, dostop do teh pa je mogoč le skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Na odločitev organa je prosilec pri organu dne 17. 11. 2009 vložil pritožbo. O pritožbi je odločil Pooblaščenec z odločbo št. 090-94/2009/4, z dne 7. 10. 2009, s katero je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in naložil organu, da prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe omogoči vpogled v:
- Evidenco obiskovalcev za 10. maj 2009, pri čemer mora prekriti imena in priimke obiskovalcev, ki niso zaposleni pri organu,
- Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore št. Tu 145/08 z dne 1. 12. 2008, pri čemer mora prekriti:
o v 1. členu, v drugem odstavku, v zadnji alineji, številke sob,
o drugi odstavek 4. člena,
o v 6. členu, v drugi vrsti besedila, številko nadstropja,
o v 7. členu, v prvem odstavku, v prvi vrsti besedila, številko sobe,
o v 9. členu, v prvem odstavku, v četrti vrsti besedila, številke sob,
o 10. člen v celoti.
V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil.
Zoper odločbo Pooblaščenca je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče), ki je s sodbo št. U 1900/2009-12, z dne 2. 6. 2010 tožbi deloma ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v 1. alineji 1. točke izpodbijane odločbe ter v tem obsegu zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponoven postopek, v preostalem delu pa tožbo zavrnilo. V obrazložitvi sodbe, v delu, ki se nanaša na vpogled v evidenco obiskov za 10. maj 2009 (ki je predmet 1. alineje 1. točke izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-94/2009/4, z dne 7. 10. 2009), je sodišče pojasnilo, da organ s tožbo izpodbija, da mora prosilcu omogočiti vpogled v evidenco obiskov za 10. maj 2009, pri tem pa mora prikriti imena in priimke obiskovalcev, ki niso zaposleni pri organu. Organ v tožbi ne izpodbija, da se v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009 vodijo tudi osebe, ki so zaposlene pri organu. Na podlagi prvega odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Sodišče je v sodbi Pooblaščencu naložilo, da v ponovljenem postopku k postopku pritegne tudi osebe, ki so zaposlene pri organu in se vodijo v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009. Pooblaščenec mora namreč na podlagi 44. člena ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločba Pooblaščenca. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi Pooblaščenec te osebe pritegnil v postopek. V ponovljenem postopku mora Pooblaščenec zato to napako odpraviti. Na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZUP pa mora upoštevati, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in ponovno odločiti. Sodišče je tožbi deloma ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na evidenco obiskovalcev za dan 10. maj 2009, to je po 1. alineji 1. točke izpodbijane odločbe, ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca in pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V navedenem primeru je treba še pojasniti, da je sodišče izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 090-94/2009/4, z dne 7. 10. 2009 odpravilo le v delu, na podlagi katerega mora organ prosilcu omogočiti vpogled v evidenco obiskovalcev za 10. maj 2009 (torej 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe) in v tem obsegu Pooblaščencu vrnilo zadevo v ponoven postopek, zato je v ponovljenem postopku predmet presoje Pooblaščenca zgolj 3. točka zahteve prosilca z dne 28. 5. 2009.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, to je razrešitve vprašanja, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, je Pooblaščenec dne 14. 7. 2009 pri organu opravil ogled in camera. Določilo 11. člena ZInfP pravi, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera v zvezi z zahtevo za vpogled v knjigo vpisov pojasnil, da je zahtevo prosilca po »vpogledu v knjigo vpisov« obravnaval kot zahtevo za vpogled v evidenco o obiskovalcih. Pooblaščenec je vpogledal v navedeno evidenco za dan 10. 5. 2009.
Pooblaščenec je torej na ogledu in camera ugotovil, da je predmet zahteve prosilca evidenca obiskovalcev za 10. maj 2009, s katero organ razpolaga in ki se nahaja v materializirani obliki.
Glede tretjega kriterija za obstoj informacije javnega značaja Pooblaščenec pojasnjuje, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom, tudi v zvezi z zagotavljanjem pogojev za izvajanje dela. Da je organ zahtevane informacije ustvaril v zvezi z izvajanjem svojih zakonitih pristojnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, izhaja iz 66. a člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT), ki določa, da državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov, zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Po drugem odstavku 66. a člena ZDT med zadeve državnotožilske uprave spada tudi notranja organizacija dela, med drugim tudi upravljanje z zgradbo oz. prostori, ki so dodeljeni v uporabo državnemu tožilstvu ter skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu. Iz navedenega tako sledi, da vsi ukrepi, izvedeni z namenom varovanja oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu, spadajo v področje državnotožilske uprave in tako v delovno področje organa. Nobenega dvoma ni, da je zahtevana evidenca obiskovalcev za 10. maj 2009 nastala pri izvajanju varnostnih ukrepov, kar potrjuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zagotavljanje varnosti na državnem tožilstvu je, v skladu s 66. a členom ZDT, naloga organa, ki se izvaja v javnem interesu, informacije, ki nastanejo pri izvajanju te naloge, pa so nedvomno informacije javnega značaja. V konkretnem primeru gre obenem ugotoviti, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki bi bile zasebnopravne narave. Da so iz dometa informacij javnega značaja izvzete samo tiste informacije, ki se nahajajo v posesti organa, pa so zasebnopravne narave, izhaja tudi iz stališča pravne teorije: »Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave.« (več: dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 147). Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da evidenca obiskovalcev za 10. maj 2009 sodi v delovno področje organa.
Pooblaščenec je na podlagi zgornjih ugotovitev zaključil, da evidenca obiskovalcev za 10. maj 2009 izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
2. Dolžnosti organa v zvezi z dokazovanjem obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Organ je, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu. V navedenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ je dostop do evidence obiskovalcev za 10. maj 2009 zavrnil, ker ta evidenca vsebuje podatke, ki so izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ob vpogledu v zahtevani dokument je Pooblaščenec ugotovil, da evidenca obiskovalcev vsebuje ime in priimek obiskovalca, datum in uro prihoda ter uro odhoda. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1–UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 –UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec je ugotovil, da imena in priimki obiskovalcev nedvomno predstavljajo osebne podatke, na podlagi katerih je posameznike mogoče določiti. Upoštevaje navedeno gre za osebne podatke v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1.
Ker obdelava osebnega podatka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oziroma njegovo razkritje, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je pri presoji dopustnosti takšne obdelave potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
V obravnavanem primeru ni sporno, da so imena in priimki obiskovalcev, ki niso zaposleni pri organu, osebni podatki, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, saj organ nima ustrezne pravne podlage za njihovo razkritje prosilcu. V zvezi z razkritjem imen in priimkov, ki se v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009 nanašajo na zaposlene pri organu, pa je treba opozoriti, da iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Kot že rečeno, je organ dolžan dokazati obstoj varovanega osebnega podatka kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Obdelava osebnih podatkov na podlagi določb ZDIJZ lahko pomeni kršitev pravice do varstva osebnih podatkov oseb, na katere se ti osebni podatki nanašajo, zato je na tem mestu, v skladu z navodilom sodišča v sodbi št. U 1900/2009-12, z dne 2. 6. 2010 ter glede na to, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), treba poudariti vlogo stranskih udeležencev upravnem postopku (43. člen ZUP). Dolžnost organa, da po uradni dolžnosti v postopek pritegne vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi utegnile biti prizadete z odločbo organa, izhaja iz:
- 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba;
- iz prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice;
- iz prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev;
- iz drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi.
Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, se šteje to za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ v postopek na prvi stopnji ni pritegnil (pri njem zaposlenih) oseb, katerih imena in priimki so navedeni v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009, kar pomeni, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je v obravnavanem primeru organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka s tem, ko v postopek ni pritegnil (pri organu zaposlenih) oseb, navedenih v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009, pravice ali pravne koristi slednjih pa bi z obdelavo osebnih podatkov v zvezi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in ker organ tem osebam ni omogočil udeležbe v postopku, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, saj so navedene osebe zaposlene pri organu in zato le-ta že razpolaga z njihovimi kontaktnimi podatki, potrebnimi za odpravo opisane kršitve pravil upravnega postopka. Pooblaščenec je zato odločbo organa št. Tu 10/09, IC 102/09 z dne 22. 6. 2009 v delu, ki se nanaša na zahtevo za vpogled v knjigo vpisov, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je organ dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati tako napotke Pooblaščenca v tej odločbi kot tudi napotke sodišča v sodbi št. št. U 347/2010-9, z dne 2. 6. 2010, zlasti pa mora:
- v skladu z določbami 7. člena ZUP, 9. člena ZUP in 44. člena ZUP v ugotovitveni postopek pozvati stranske udeležence, torej vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in jim omogočiti udeležbo v postopku;
- preveriti in utemeljiti, ali so v evidenci obiskovalcev za 10. maj 2009 podane katere izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja;
- če bo organ ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta (7. člen ZDIJZ).
Ker je Pooblaščenec zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, v tej odločbi ni presojal obstoja izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere obstoj zatrjuje organ v izpodbijani odločbi.
3. Zaključek
Pooblaščenec je zaradi navedenih kršitev pravil upravnega postopka, ki so bistvene, pritožbi prosilca ugodil ter v skladu z načelom ekonomičnosti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka