Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-168/2009/13
Kategorije: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-168/2009/13
Datum: 2. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 11. 2009, zoper drugo točko izreka odločbe Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana druga točka izreka odločbe št. Tu 34/09-7, z dne 2. 11. 2009 se odpravi in zadeva se vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 19. 10. 2009 prejel zahtevo, v kateri prosilec prosi organ, da mu v skladu z ZDIJZ izroči in omogoči vpogled v naslednje dokumente:
1. posnetke nadzornih kamer, nameščenih v prostorih organa za dan 10. 5. 2009, na katerih se pojavljata Barbara Brezigar in Branka Zobec Hrastar skupaj ali posamično;
2. evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009;
3. evidenco, iz katere je razviden evidentiran vstop (beležnik magnetnih kartic zaposlenih ipd.) v prostore organa za dan 10. 5. 2009.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na 1. in 3. točko njegove zahteve, v preostalem delu pa je zahtevi prosilca ugodil. V obrazložitvi odločbe je organ v delu, ki se nanaša na zapise magnetnih čitalcev kartic za dan 10. 5. 2009, navedel, da le-ti ne sodijo v delovno področje organa in zato niso informacije javnega značaja. Zapisi čitalcev magnetnih kartic, po mnenju organa, niso informacije javnega značaja, saj te informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa. Uporaba magnetnih kartic za dostop v prostore organa je povsem običajno interno poslovanje za vstop v poslovne prostore. Namesto magnetnih kartic bi zaposleni lahko uporabljali tudi ključ za odpiranje vrat. Pristopna kontrola je uvedena zaradi omejitve dostopa v poslovne prostore organa in je potrebna zaradi zagotavljanja varnosti. O izvajanju javnih nalog, za katere je organ ustanovljen, te informacije ne povedo ničesar. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ lahko govorimo, ko je izvajanje določenih nalog urejeno s predpisi, ki organu nalagajo izvajanje teh nalog v okviru funkcije organa ter določajo tudi, kakšne morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov iz tega pravnega režima izhajajo. Delovno področje organa opredeljujejo predpisi javnega prava, ki morajo določiti obveznosti organa za izvajanje določenih, javnopravnih nalog. Delovno področje organa je opredeljeno z njegovimi pristojnostmi in bistveno je, da se javne naloge izvajajo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme določajo ter skladno z namenom javnega interesa. Za opredelitev, ali je določena informacija javnega značaja, je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oz. okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 17. 11. 2009 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil Pooblaščenec z odločbo št. 090-168/2009/9, z dne 23. 2. 2010, s katero je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in naložil organu, da prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe omogoči vpogled v evidenco vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper odločbo Pooblaščenca je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče), ki je s sodbo št. U 347/2010-9, z dne 2. 6. 2010 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v delu, na podlagi katerega mora organ omogočiti vpogled v evidenco vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 in v tem obsegu Pooblaščencu vrnilo zadevo v ponoven postopek. V obrazložitvi sodbe je sodišče pojasnilo, da med strankama ni sporno, da vsebuje evidenca vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 imena oseb, ki so zaposlene pri organu. Na podlagi prvega odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Hkrati pa mora tožena stranka na podlagi 44. člena ZUP po uradni dolžnosti ves čas postopka skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba Pooblaščenca. Sodišče je Pooblaščencu naložilo, da v ponovljenem postopku pritegne k postopku osebe, ki so navedene v evidenci vstopov v poslovne prostore organa za 10. 5. 2009, ker iz upravnega spisa izhaja, da Pooblaščenec tega ni upošteval in ni teh oseb pritegnil k postopku. Sodišče je še navedlo, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (četrti odstavek 43. člena ZUP). Sodišče je še pojasnilo, da ne more slediti stališču Pooblaščenca, dokler teh oseb ne pozove k njihovi izjavi, na podlagi katere bo lahko ugotovil, ali je pri posamezni osebi mogoče zaslediti pravni interes ali ne.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca in pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V navedenem primeru je treba še pojasniti, da je sodišče izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 090-168/2009/9, z dne 23. 2. 2010 odpravilo le v delu, na podlagi katerega mora organ omogočiti vpogled v evidenco vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2010 (torej v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve prosilca z dne 19. 10. 2009) in v tem obsegu Pooblaščencu vrnilo zadevo v ponoven postopek, zato je v ponovljenem postopku predmet presoje Pooblaščenca zgolj 3. točka zahteve prosilca z dne 19. 10. 2009.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da zapisi čitalcev magnetnih kartic niso informacije javnega značaja, saj te informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa. V zvezi z navedenim Pooblaščenec poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom, tudi v zvezi z zagotavljanjem pogojev za izvajanje dela. Da je organ zahtevane informacije ustvaril v zvezi z izvajanjem svojih zakonitih pristojnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, izhaja iz 66. a člena ZDT, ki določa, da državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov, zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Po drugem odstavku 66. a člena ZDT med zadeve državnotožilske uprave spada tudi notranja organizacija dela, med drugim tudi upravljanje z zgradbo oz. prostori, ki so dodeljeni v uporabo državnemu tožilstvu ter skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu. Iz navedenega tako sledi, da vsi ukrepi, izvedeni z namenom varovanja oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu, spadajo v področje državnotožilske uprave in tako v delovno področje organa. Ne nazadnje tudi organ sam navaja, da je pristopna kontrola z uporabo magnetnih kartic uvedena zaradi omejitve dostopa v poslovne prostore organa in je potrebna zaradi zagotavljanja varnosti, kar kaže na to, da je takšen sistem neločljivo povezan delom državnotožilske uprave in tako sodi v delovno področje organa. Nobenega dvoma ni, da je zahtevana evidenca vstopov v poslovne prostore organa, nastala pri izvajanju varnostnih ukrepov. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zagotavljanje varnosti na državnem tožilstvu je, v skladu s 66. a členom ZDT, naloga organa, ki se izvaja v javnem interesu, informacije, ki nastanejo pri izvajanju te naloge, pa so nedvomno informacije javnega značaja. V konkretnem primeru gre obenem ugotoviti, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki bi bile zasebnopravne narave. Da so iz dometa informacij javnega značaja izvzete samo tiste informacije, ki se nahajajo v posesti organa, pa so zasebnopravne narave, izhaja tudi iz stališča pravne teorije: »Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave.« (več: dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 147). Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni mogoče slediti trditvi organa, da zahtevane informacije ne sodijo v njegovo delovno področje.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, to je razrešitve vprašanja, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, je Pooblaščenec dne 26. 1. 2010 pri organu opravil ogled in camera. Določilo 11. člena ZInfP pravi, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera v zvezi z zapisi magnetnih čitalcev kartic za dan 10. 5. 2009 pojasnil, da za dostop v poslovne prostore uporablja magnetne kartice, s pomočjo katerih se odprejo vrata, kar se zabeleži tudi v informacijskem sistemu, vendar se na ta način zabeleženi podatki ne uporabljajo za beleženje evidence delovnega časa ali prisotnosti v prostorih. Organ je pojasnil, da poleg opisane evidence ne vodi nobene druge (ne ročne, ne na podlagi magnetnih kartic) evidence vstopov v prostore. Organ je še poudaril, da je sistem odpiranja vrat del varnostnega sistema. Z dopisom, št. Tu 34-9/09-8 z dne 28. 1. 2010, je organ Pooblaščencu posredoval izpis vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009. Ker iz navedenega izpisa vstopov ni bilo mogoče razbrati, ali se imena in priimki oseb ter ostale oznake, nanašajo na zaposlene pri organu oz. na javne uslužbence ali javne funkcionarje, je Pooblaščenec organ dne 15. 2. 2010 prosil za pojasnilo. Organ je pojasnil, da se vsa imena in priimki nanašajo na zaposlene pri organu, subjekt, ki je v izpisu vstopov zabeležen ob 12:33:19, ob 12:53:00 in ob 16:00:39 pa je pravna oseba, in sicer lokal, imetnik kartice s to oznako pa vstopa le v kletne prostore stavbe.
Pooblaščenec je torej na ogledu in camera ugotovil, da je predmet zahteve prosilca evidenca vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2010, s katero organ razpolaga in ki se nahaja v materializirani obliki. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da je organ v izpodbijani odločbi zmotno presodil, da evidenca vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2010 ni informacija javnega značaja.
2. Dolžnosti organa v zvezi z dokazovanjem obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Organ je, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu. V navedenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ je dostop do evidence vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 zavrnil, ker ta evidenca ne sodi v delovno področje organa, in se do obstoja izjem od prostega dostopa v navedenem dokumentu ni opredeljeval.
Ob vpogledu v zahtevani dokument je Pooblaščenec ugotovil, da le-ta vsebuje osebne podatke oseb, zaposlenih pri organu. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1–UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 –UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec je torej ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1, in sicer obravnavana evidenca v kategoriji »ime/ostalo« vsebuje imena in priimke oseb, zaposlenih pri organu.
Ker obdelava osebnega podatka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oziroma njegovo razkritje, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za dopustnosti takšne obdelave potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Kot že rečeno, je organ dolžan dokazati obstoj varovanega osebnega podatka kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Obdelava osebnih podatkov na podlagi določb ZDIJZ lahko pomeni kršitev pravice do varstva osebnih podatkov oseb, na katere se ti osebni podatki nanašajo, zato je na tem mestu, v skladu z navodilom sodišča v sodbi št. U 347/2010-9, z dne 2. 6. 2010 ter glede na to, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), treba poudariti vlogo stranskih udeležencev upravnem postopku (43. člen ZUP). Dolžnost organa, da po uradni dolžnosti v postopek pritegne vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi utegnile biti prizadete z odločbo organa, izhaja iz:
- 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba;
- iz prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice;
- iz prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev;
- iz drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi.
Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, se šteje to za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ v postopek na prvi stopnji ni pritegnil oseb, katerih imena in priimki so navedeni v evidenci vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009, kar pomeni, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je v obravnavanem primeru organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka s tem, ko v postopek ni pritegnil oseb, navedenih v evidenci vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009, pravice ali pravne koristi slednjih pa bi z obdelavo osebnih podatkov v zvezi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in ker organ tem osebam ni omogočil udeležbe v postopku, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, saj so navedene osebe zaposlene pri organu in zato le-ta že razpolaga z njihovimi kontaktnimi podatki, potrebnimi za odpravo opisane kršitve pravil upravnega postopka. Pooblaščenec je zato drugo točko izreka odločbe organa št. Tu 34/09-7, z dne 2. 11. 2009 na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je organ dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati tako napotke Pooblaščenca v tej odločbi kot tudi napotke sodišča v sodbi št. št. U 347/2010-9, z dne 2. 6. 2010, zlasti pa mora:
- v skladu z določbami 7. člena ZUP, 9. člena ZUP in 44. člena ZUP v ugotovitveni postopek pozvati stranske udeležence, torej vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in jim omogočiti udeležbo v postopku;
- preveriti in utemeljiti, ali so v evidenci vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 podane katere izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja;
- če bo organ ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta (7. člen ZDIJZ).
3. Zaključek
Pooblaščenec je zaradi navedenih kršitev pravil upravnega postopka, ki so bistvene, pritožbi prosilca ugodil ter v skladu z načelom ekonomičnosti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka