Sindikat mariborske regije KNSS-Neodvisnost - Ministrstvo za finance
+ -Številka: 090-127/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-127/2010/4
Datum: 22. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata mariborske regije KNSS neodvisnost, Industrijska ulica 13, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 090-8/2010/2 z dne 7. 6. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 6. 5. 2010 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval ponovno uporabo informacij javnega značaja, in sicer fotokopij dokumentov, ki so nastali v zvezi s skupnim inšpekcijskim nadzorom pri prevoznikih oseb v mesecu novembru in decembru 2009 pri delodajalcu Veolia Transport Štajerska d.d., Cesta k Tamu 7, Maribor. Posredno je prosilec z isto zahtevo želel tudi dostop do podatkov iz delovnega področja organa, iz katerega je mogoče oblikovati informacijo v pisni obliki, ki bo izražala:
1. število, obliko in vsebino v navedeni akciji opravljenih inšpekcijskih nadzorov na davčnem področju pri prevozniku (oz. njegovih družbah in obratih) Veolia Transport Štajerska d.d.;
2. število, obliko oz. vsebino (vključno z referenčno/klasifikacijsko številko listine) izrečenih ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri istem delodajalcu v istem časovnem obdobju.
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo, št. 090-8/2010/2 z dne 7. 6. 2010, s katero je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije zahtevi prosilca po ponovni uporabi oz. vpogledu v informacije javnega značaja v celoti zavrnil. Iz odločbe organa izhaja, da ne obstajajo ne dokumenti, za katere je prosilec zahteval ponovno uporabo, ne dokumenti oz. informacije, za katere je prosilec zahteval vpogled.
Prosilec se je na odločbo organa dne 22. 6. 2010 pritožil. V pritožbi je prosilec navedel, da je organ v skupnem Sporočilu za medije dne 15. 1. 2010 na svoji spletni strani predstavil rezultate inšpekcijskega nadzora, ki ga je skupaj s Prometnim inšpektoratom RS opravil v mesecih novembru in decembru 2009. Ob tem je organ zatrjeval, da so bili kršeni številni predpisi na področju davčne oz. prometne zakonodaje. Prosilec je izrazil, da je neverjetno, da organ tako nima zahtevane dokumentacije.
Organ po prejemu pritožbe prosilcev odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-8/2010/4 z dne 28. 6. 2010.
Pooblaščenec je dne 22. 7. 2010 pri organu opravil dodatne poizvedbe in od njega pridobil dodatne informacije o tem, da v okviru zgoraj navedenega postopka inšpekcijskega nadzora ta ni bil uveden zoper podjetje Veolia Transport Štajerska d.d., zaradi česar v zvezi s tem pri organu ne obstaja nikakršna dokumentacija.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
1.1. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa
Pooblaščenec je ugotovil, da ima organ status organa v sestavi Ministrstva za finance. V obravnavanem pritožbenem postopku prosilec zahteva dokument, ki se nanaša na postopek inšpekcijskega nadzora, ki naj bi ga izvedel organ, pri čemer organ niti ne oporeka, da je zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Pooblaščenec se zato do teh vprašanj ni podrobneje opredeljeval in je štel, da zahtevana informacija izhaja iz delovnega področja organa.
2.1. Pogoja, da organ z informacijo javnega značaja razpolaga in da se nahaja v neki materializirani obliki
Organ se je v postopku skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in da ga, upoštevaje 4. člen ZDIJZ, za potrebe prosilca niti ni dolžan izdelati. Pooblaščenec je tako moral najprej ugotoviti, ali zahtevani dokument sploh obstaja. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ organu namreč ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, torej nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov, s katerimi sicer razpolagajo, imajo pa obveznost posredovanja t.i. »surovih« podatkov.
Pooblaščenec je po pridobitvi dodatnih pojasnil od organa dne 22. 7. 2010 ugotovil, da postopek inšpekcijskega nadzora zoper podjetje Veolia Transport Štajerska d.d. ni bil uveden v okviru postopkov, izvedenih v mesecih novembru in decembru 2009. Posledično Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da zahtevana dokumentacija dejansko ne obstaja.
2. Sklepno
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da sicer zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, vendar pa zahtevani dokument ne obstaja in torej organ z njim ne razpolaga, zato zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja.
Glede na navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka