Prosilka - Občina Sežana
+ -Številka: 090-123/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-123/2010/
Datum: 6. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), številka 090-7/2010-2 z dne 05. 05. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 24. 9. 2007 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 0901-22/2008-7 z dne 30. 3. 2009 v zavrnilnem delu odpravi. Organ mora prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati kopijo Kategorizacije lokalnih cest v Občini Sežana, sprejete v januarju 1984, pri Komisiji za kategorizacijo lokalnih cest Samoupravne interesne skupnosti za ceste Sežana, v delu, ki se nanaša na ceste na območju Krajevne skupnosti Lokev.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na organ dne 26. 4. 2010 naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahtevala:
1) popolne kopije predhodnih in veljavnih kategorizacij javnih cest odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, z navedbo vira objave in časa veljavnosti ter uporabe, s priloženimi barvnimi fotokopijami grafičnih prilog, opremljenih z oznakami, ki služijo za razlago;
2) kopije zapisnikov in sklepov (vseh) sej sveta KS Lokev, za mandatna obdobja od 1998 leta dalje.
Organ je dne 5. 5. 2010 izdal odločbo št. 090-7/2010-21, s katero je zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na kopije zapisnikov in sklepov (vseh) sej sveta KS Lokev, za mandatna obdobja od leta 1998 dalje, zavrnil, v preostalem delu pa je prosilkini zahtevi ugodil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je v drugem delu zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Posamezne krajevne skupnosti so namreč v skladu z 68. členom Statuta Občine Sežana (Ur. l. RS, št. 117/2007) pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, skladno s Statutom. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se v skladu z 72. členom Statuta smiselno uporablja Pravilnik občinskega sveta Občine Sežana (Ur. l. RS, št. 117/2007), po katerem je treba v skladu s 5. poglavjem – zapisnik seje občinskega sveta (53. člen) – tudi o vsaki seji sveta krajevne skupnosti pisati zapisnik. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Upoštevajoč dejstvo, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, saj organ zahtevane dokumentacije ni izdelal, prav tako pa z njo tudi ne razpolaga, je bila zahteva prosilke v navedenem delu zavrnjena.
Prosilka je dne 28. 5. 2010 poslala pritožbo na odločbo organa Pooblaščencu, ki jo je na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil prvostopenjskemu organu v preizkus in ravnanje po 245 členu ZUP. Iz pritožbe prosilke izhaja, da ji je bila v zvezi s prvo točko njene zahteve posredovana le barvna fotokopija verjetno veljavne kategorizacije cest v naselju Lokev brez oznak, ki bi služile jasni razlagi in Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Sežana, ki je bil izdan na podlagi 82. člena Zakona o javnih cestah. Prosilka pa ni prejela zahtevanih kopij predhodnih kategorizacij javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev. Glede druge točke svoje zahteve pa je prosilka navedla, da bi ji moral organ posredovati vsaj zapisnike in sklepe za obdobje pred letom 2007, ko za krajevne skupnosti še ni veljalo, da so samostojne osebe javnega prava.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-7/2010-5 z dne 21. 6. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V spremnem dopisu je organ navedel, da pritožbeni razlogi prosilke niso utemeljeni, saj ji je posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga. V zvezi s prvo točko njene zahteve je navedel ,da je edini akt, ki je kadarkoli določal (in še vedno določa) kategorizacijo javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Sežana št. 344-04-4/99 z dne 25. 1. 2001, ki je bil tudi posredovan prosilki, skupaj z barvno fotokopijo veljavne kategorizacije cest v naselju Lokev. Predhodnih kategorizacij javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev sploh ni bilo. Z dnem uveljavitve navedenega odloka je namreč prenehala veljati Kategorizacija lokalnih cest v Občini Sežana, sprejeta v januarju 1984 pri Komisiji za kategorizacijo lokalnih cest Samoupravne interesne skupnosti za ceste Sežana, ki je veljala na območju bivše občine Sežana. Ta dokument pa ni obravnaval kategorizacije v posameznih naseljih, temveč je urejal le lokalne ceste med naselji. Glede dela pritožbe, ki se nanaša na drugo točko zahteve prosilke, pa je organ navedel, da že iz Statuta izhaja, da so krajevne skupnosti v Občini Sežana bile samostojne osebe javnega prava že pred letom 2007, tako da njena trditev v tem delu ne drži.
Naknadno, dne 2. 9. 2010, je organ Pooblaščencu z dopisom št. 090-7/2010-5 posredoval še Statut Krajevne skupnosti Lokev z dne 30. 6. 1996 ter pojasnilo, da upoštevajoč pravno subjektiviteto krajevnih skupnosti v občini Sežana - noben predpis, ki ureja njihovo poslovanje, ne določa, da bi morale krajevne skupnosti Občini Sežana posredovati zapisnike svojih sej svetov in sprejete sklepe.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot že navedeno se je prosilka glede prve točke svoje zahteve pritožila le v delu, ki se nanaša na kopije kategorizacij javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, ki so veljale pred Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Sežana št. 344-04-4/99 z dne 25. 1. 2001 (v nadaljevanju Odlok). Glede druge točke svoje zahteve pa je prosilka navedla, da bi ji moral organ posredovati vsaj zapisnike in sklepe za obdobje pred letom 2007, ko za krajevne skupnosti še ni veljalo, da so samostojne osebe javnega prava.
Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost pritožbe prosilke le glede zavrnitve dostopa do:
- kopij kategorizacij javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, ki so veljale pred Odlokom, ter
- kopij zapisnikov in sklepov sej sveta Krajevna skupnost Lokev, za mandatna obdobja od 1998 do leta 2007.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V nadaljevanju je bilo tako treba najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, torej, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilka, izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
2.1. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa
Organ v konkretni zadevi kot organ lokalne skupnosti (glej 1. člen Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami; ZLS), že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Nedvomno informacije, ki jih je zahtevala prosilka v prvi točki svoje zahteve, izhajajo iz delovnega področja organa, saj gre za akte in dokumente, ki jih izdaja organ. Pri tem pa organ niti ne oporeka, da informacije, ki jih prosilka zahteva v prvi točki svoje zahteve, izvirajo iz njegovega delovnega področja. Pooblaščenec se zato do tega vprašanja ni podrobneje opredeljeval.
Organ je sicer zavrnil dostop do dokumentov iz druge točke zahteve prosilke z argumentom, da dokument ne obstaja. Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre v primeru druge točke zahteve (in pritožbe) prosilke, torej v primeru zapisnikov in sklepov sej Sveta Krajevne skupnosti Lokev za obdobje od leta 1998 do leta 2007, za dokument, ki ne izvira iz delovnega področja organa, saj je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oz. dejavnostjo krajevne skupnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da je Statut Občine Sežana iz leta 1995 (Ur. l. RS, št. 28/95) v četrtem odstavku 6. člena določal, da krajevne skupnosti, ki to opredelijo v svojem statutu, nastopajo v pravnem prometu kot pravne osebe, sicer pa v imenu in za račun občine. Na podlagi 4. člena sprememb in dopolnitev Statuta Občine Sežana št. 013-1/97-1 iz leta 1998 (Ur. l. RS, št. 55/98) so vse krajevne skupnosti postale samostojne pravne osebe javnega prava. Ta je namreč obstoječemu Statutu dodal nov, 6.a člen, po katerem je krajevna skupnost pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa v okviru nalog, ki se določijo s tem statutom. Določbe starega četrtega odstavka 6. člena Statuta so se z navedenimi spremembami črtale. Prav tako je Statut Občine Sežana iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 40/99) v prvem odstavku 61. člena določal, da je krajevna skupnost pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Nadaljnje spremembe niso spreminjale navedene določbe Statuta iz leta 1999. Novi Statut Občine Sežana iz leta 2007 pa prav tako vsebuje določbo, da je krajevna skupnost pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Glede na navedeno, so torej nedvomno vse krajevne skupnosti postale pravne osebe javnega prava z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Statuta Občine Sežana št. 013-1/97-1, torej 14. 8. 1998. Navedeni predpis je glede na določbe 42. člena namreč začel veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu RS, kar pomeni 8 dni po 6. 8. 1998.
Vendar pa je treba upoštevati, da je prosilka zahtevala dokumente od leta 1998 do leta 2007, kar pomeni, da je bilo treba v konkretnem primeru preverjati tudi status Krajevne skupnosti Lokev od 1. 1. 1998 do 14. 8. 1998, ko je že po zgoraj navedenih določbah Statuta Občine Sežana št. 013-1/97-1, krajevna skupnost Lokev postala pravna oseba. Zato je Pooblaščenec ob upoštevanju že navedene določbe 6. člena Statuta Občine Sežana iz leta 1995, da krajevne skupnosti, ki to opredelijo v svojem statutu, nastopajo v pravnem prometu kot pravne osebe, sicer pa v imenu in za račun občine, preverjal, kakšen status je opredelila Krajevna skupnost Lokev v svojem statutu, ki je veljal v tem času. Iz prvega odstavka 2. člena Statuta Krajevne skupnosti Lokev z dne 30. 7. 1996 izhaja, da je Krajevna skupnost Lokev pravna oseba, ki glede na 5. člen tega statuta v okviru pooblastil, določenih v statutu občine, samostojno ureja in opravlja svoje naloge, ki jih nanjo prenese občina.
Glede na navedeno, je torej Krajevna skupnost Lokev nedvomno samostojna pravna oseba skozi celotno obdobje, za katerega prosilka zahteva kopije zapisnikov in sklepov sej njenega Sveta, torej od leta 1998 do leta 2007. Hkrati pa iz nobenega veljavnega predpisa, ki jih je pregledal Pooblaščenec, ne izhaja obveznost krajevne skupnosti, da svoje zapisnike in sklepe sej posreduje občini. Enako je potrdil tudi organ v svojem dopisu z dne 2. 9. 2010. Posledično Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da teh aktov dejansko ne poseduje, zaradi česar je odločil, da zahteva prosilke ni utemeljena.
2.2. Pogoja, da organ z informacijo javnega značaja razpolaga in da se nahaja v neki materializirani obliki
Organ se je glede prvega dela pritožbe prosilke skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in da ga, upoštevaje 4. člen ZDIJZ, za potrebe prosilca niti ni dolžan izdelati. Pooblaščenec je tako moral najprej ugotoviti, ali zahtevani dokument sploh obstaja. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu namreč ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, torej nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov.
Prosilka je v pritožbi navedla, da od organa ni prejela zahtevanih kopij kategorizacij javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, ki so veljale pred Odlokom.
Pooblaščenec je pregledal celotno dokumentacijo, ki mu jo je organ posredoval ob odstopu pritožbe in ugotovil, da držijo navedbe organa v njegovih pojasnilih z dne 21. 6. 2010. Kot namreč izhaja iz določb 8. člena Odloka, le-ta razveljavlja dotedanjo Kategorizacijo lokalnih cest v Občini Sežana, sprejeto v januarju 1984 pri Komisiji za kategorizacijo lokalnih cest Samoupravne interesne skupnosti za ceste Sežana (v nadaljevanju Kategorizacija 1984). Kot izhaja iz slednjega dokumenta, pa gre očitno za kategorizacijo lokalnih cest za območje občine Sežana in se nanaša na lokalne ceste med naselji, pri čemer se dve cesti nahajata na območju KS Lokev – cesta Lokev-Sežana z oznako L/20, pod zaporedno številko 36 ter cesta Lokev-Prelože z oznako L/20.1, pod zaporedno številko 38. Pooblaščenec ugotavlja, da dokument v delu, ki se nanaša na navedeni cesti na območju KS Lokev, predstavlja informacijo javnega značaja, ki jo je zahtevala prosilka. Tudi v kolikor gre v navedenem dokumentu resnično le za lokalne ceste med naselji, kot to v svojem dopisu z dne 21. 6. 2010 navaja organ, namreč to še ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki jo je zahtevala prosilka. Po mnenju Pooblaščenca namreč prosilkina zahteva po kategorizaciji javnih cest, odsekov in kolesarskih poti za naselje Lokev, vključuje tudi lokalne ceste med naselji, v kolikor gre za cesto na območju KS Lokev.
Glede na navedeno Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da je Kategorizacija 1984 edini dokument, ki ureja kategorizacijo javnih cest, odsekov in kolesarskih poti na področju Občine Sežana v času pred veljavnostjo Odloka. Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da ravno navedeni dokument v delu, ki se nanaša na ceste iz območja KS Lokev, predstavlja informacijo javnega značaja, ki jo zahteva prosilka v okviru pritožbe, zaradi česar je odločil, da je zahteva in pritožba prosilke v tem delu utemeljena.
3. Izjeme po ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je zato po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene izjeme od prosto dostopnih informacij.
4. Sklepno
Ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec njegovo odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odpravil in sam rešil zadevo. V postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da informacija, ki jo prosilka zahteva v prvi točki, izpolnjuje vse pogoje po ZDIJZ za informacijo javnega značaja in ni podana nobena izjema od prostega dostopa, zato je odločil kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Glede druge točke zahteve prosilke je Pooblaščenec ugotovil, da dokument dejansko ne obstaja, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilca sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka