Prosilec - Državni zbor
+ -Številka: 090-101/2010/3
Kategorije: Zahteva za umik stopnje tajnosti, Kršitev postopka
Številka: 090-101/2010/3
Datum: 22. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010 ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 5. 2010, zoper sklep Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 010-01/10-39/3 z dne 10. 5. 2010 v zadevi zahteve za umik stopnje tajnosti naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca zoper sklep organa št. 010-01/10-39/3 z dne 10. 5. 2010 se ugodi. Izpodbijani sklep se odpravi v delu, v katerem se nanaša na zavrženje zahteve za umik stopnje tajnosti in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti z 16. 3. 2010 odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od vročitve te odločbe.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12. 3. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je od organa zahteval dokumente, označene s stopnjo tajnosti, ki se nanašajo na trgovino z orožjem in ki so jih pridobile:
1. Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (vodil: Zoran Madon),
2. Preiskovalna komisija DZ RS o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (vodil: Rudolf Moge),
3. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (zlasti poročilo te komisije, ki jo je vodil Davorin Terčon).
Dne 16. 3. 2010 je prosilec na organ naslovil dopolnilo zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 3. 2010, v katerem je organ pozval, naj v skladu z določbami ZDIJZ umakne vse stopnje tajnosti z dokumentov, ki se nanašajo na trgovino z orožjem (in ki jih je navedel v zahtevi z dne 12. 3. 2010) in mu jih posreduje v zakonitem roku.
O zahtevi prosilca z dne 12. 3. 2010 in z dne 16. 3. 2010 je organ izdal odločbo in sklep št. 010-01/10-39/3 z dne 10. 5. 2010. Z odločbo je organ ugodil zahtevi prosilca za posredovanje dokumentov, ki niso več označeni kot tajni, pri čemer je prekril podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Obenem je organ izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilca za pridobitev dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti in umik stopnje tajnosti, zavrgel. V obrazložitvi odločbe in sklepa organ med drugim pojasnjuje, da je zahtevo prosilca, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki so označeni s stopnjo tajnosti oziroma zahtevo za umik stopnje tajnosti z dokumentov, ki se nanašajo na trgovino z orožjem, na podlagi 4. točke 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavrgel, saj se v tej zadevi še vodi pritožbeni postopek pri Pooblaščencu.
Prosilec je dne 21. 5. 2010 pri organu vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju njegove zahteve za umik stopnje tajnosti. Navaja, da je organ njegovi zahtevi za umik stopnje tajnosti delno ugodil tako, da mu je omogočil delni vpogled v dokumente, ki niso več označeni s stopnjo tajnosti, hkrati pa je izdal sklep, da se njegova zahteva v preostalem delu zavrže, ker v tem delu še teče postopek pri Pooblaščencu. Prosilec ugotavlja, da postopek glede njegove zahteve za umik stopnje tajnosti na dokumentih poteka povsem neodvisno od pritožbenega postopka za dostop do informacij javnega značaja, ki ga vodi Pooblaščenec. Dejansko gre za drug postopek, pri čemer bi organ moral vsebinsko odločati o zahtevku prosilca, da umakne vse stopnje tajnosti z navedenih dokumentov. Tako bi moral organ pregledati vse dokumente, označene s stopnjo tajnosti, ki se nanašajo na trgovino z orožjem in ugotoviti, ali so označene stopnje tajnosti v skladu z Zakonom o tajnih podatkih. Podlaga za slednjo ugotovitev je 4. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da »če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena tega zakona«.
Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 9. 6. 2010 odstopil Pooblaščencu v obravnavo.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca z dne 21. 5. 2010 izhaja, da se prosilec pritožuje samo zoper sklep o zavrženju, in sicer v delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo za umik tajnosti iz zahtevanih dokumentov. Predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku je tako samo vprašanje, ali je organ pravilno zavrgel zahtevo prosilca glede umika stopenj tajnosti, ker o tem že teče postopek pred Pooblaščencem.
4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, na katero se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje organ, določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da je pravilna ugotovitev organa, da Pooblaščenec, pod opr. št. 090-32/2009, v zvezi z zahtevo istega prosilca, vodi pritožbeni postopek glede dostopa do dokumentov preiskovalne komisije za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (vodil: Zoran Madon) in preiskovalne komisije DZ RS o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (vodil: Rudolf Moge). Vendar pa se navedeni pritožbeni postopek št. 090-32/2009 pri Pooblaščencu vodi samo v zvezi z zahtevo prosilca za dostop do dokumentov, ne pa tudi v zvezi z zahtevo za umik stopnje tajnosti s predmetnih dokumentov. Prosilec namreč v zahtevi z dne 15. 5. 2008, na podlagi katere se vodi pritožbeni postopek Pooblaščenca št. 090-32/2009, ni zahteval umika stopenj tajnosti iz zahtevanih dokumentov, zato to vprašanje tudi ni predmet presoje v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem.
Postopek z zahtevo za umik stopnje tajnosti je poseben postopek, ki ga prosilec lahko sproži na podlagi 4. odstavka 6. člena ZDIJZ, po postopku, ki ga ureja 21. člen ZDIJZ. Ta člen določa, da o zahtevi za umik stopnje tajnosti z dokumentov odloči predstojnik organa, če ne gre za organe iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka 21. člena ZDIJZ, to pa je v konkretnem primeru organ sam. Zoper odločitev organa glede zahteve za umik stopnje tajnosti, je, upoštevaje četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru pred Pooblaščencem pritožbeni postopek v zvezi z zahtevo prosilca za umik tajnosti ne poteka, prav tako pa o tem še ni odločal organ, kot prvostopenjski organ na podlagi 4. alineje drugega odstavka 21. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katero se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje organ, ne pride v poštev.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da izpodbijani sklep organa št. 010-01/10-39/3 z dne 10. 5. 2010, v delu, v katerem se nanaša na zavrženje zahteve za umik stopnje tajnosti, temelji na napačni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično na napačni uporabi materialnega prava, zato ga je treba odpraviti. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani sklep organa št. 16-242-39/2010,10, z dne 4. 3. 2010, v delu, v katerem se nanaša na zavrženje zahteve za umik stopnje tajnosti, odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ je dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi.
Organ mora v ponovljenem postopku primarno ugotoviti, ali so dokumenti, glede katerih je prosilec vložil zahtevo za umik tajnosti, upravičeno označeni s stopnjo tajnosti na podlagi Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006, uradno prečiščeno besedilo; ZTP). Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena ZTP, in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. Materialni kriterij za opredelitev nekega podatka za tajni podatek, se torej opira na samo vsebino podatka. Podatek se lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi: Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. člen ZTP). Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. člen ZTP). Tajni podatki stopnje zaupno bi z razkritjem nepoklicani osebi lahko škodovali varnosti ali interesom Republike Slovenije.
Poleg vprašanja materialnega in formalnega kriterija za obstoj tajnega podatka mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. člen ZTP, ki določa, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.
Organ mora o zahtevi prosilca za umik stopenj tajnosti odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od vročitve te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo pritožba in upravni spor nista dovoljena.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka