Prosilka - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-119/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-119/2010/4
Datum: 2. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ……………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo organa Geodetske uprave RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09000-7/2010-2 z dne 17. 5. 2010 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je 19. 4. 2010 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da želi prejeti fotokopije zapisnika na terenu, ki ga je napravil uslužbenec ……… iz Katastrskega urada Ajdovščina o dokončni ureditvi parc. mej po katastrski mapi med parc. št. 333/1, 333/2 in 146/4, vse v k. o. Batuje, dne 29. 9. 1960. Ta zapisnik je bil poslan 28. 10. 1961 od Okrajnega Ljudskega odbora Gorica - Katastrski urad Ajdovščina Okrajnemu sodišču Ajdovščina pod št. 10/4-2/124-59 v zvezi Dn. št. 1626/61 in Sklepa o vpisu v Zemljiško knjigo pod št. IR 49/59. Zahtevano informacijo (v nadaljevanju Zapisnik s terena z dne 29. 9. 1960) je prosilka želela tako v obliki kopije kot v elektronski obliki na predloženi elektronski naslov.
Organ je izdal odločbo št. 09000-7/2010-2 z dne 17. 5. 2010, s katero je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do informacije javnega značaja z dne 19. 4. 2010. Organ je zapisal, da po 3. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št 47/2006 in 65/2007 - Odločba US) Geodetska uprava RS vzpostavi, vodi in vzdržuje zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenco državne meje in register prostorskih enot. V skladu s 15. členom ZEN je zemljiški kataster sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb. V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki; zbirka listin in podatkov pa se hrani trajno. Organ je pojasnil, da pri natančnem pregledu zbirke listin zemljiškega katastra, ki se je izvajal dne 21. 4. 2010 v Geodetski pisarni Ajdovščina Območne geodetske uprave Nova Gorica, ni našla dokumenta, ki ga zahteva prosilka. Glede na to, da zahtevana informacija ne obstaja, niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organ pa je moral zahtevo prosilke zavrniti.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 31. 5. 2010 vložila pritožbo. Navedla je, da je za zahtevani dokument po ustnem pričevanju njenih prednikov vedela, saj je takrat nastala tudi obojestranska služnost poti na dveh parcelah, ki se še vedno nemoteno izvršuje. Po njenem raziskovanju je pridobila podatke v Zemljiški knjigi v Ajdovščini, med njimi tudi Dopis Katastrskega urada Ajdovščina Okrajnemu sodišču v Ajdovščini, v katerem naj bi jasno pisalo, da je bil na terenu, po takratnem uslužbencu Katastrskega urada ………., narejen zadevni Zapisnik, ki je dokončno uredil stanje meja v naravi med zadevnimi parcelami po katastrski mapi, ki je še sedaj edini verodostojni dokument za vse te parcele. Prosilka meni, da iz navedenega in iz zbirke listin ZK Ajdovščina nedvoumno izhaja, da je bil tak dokument izdelan, da dokument obstaja in mora biti v Arhivu Geodetske uprave oz. njene izpostave v Ajdovščini. Pooblaščenca prosi, da zahtevani dokument pridobi, saj bi ji s tem pomagali rešiti sodni spor. Iz navedenega in priloženih dokumentov naj bi bilo po mnenju prosilke razvidno, da vodja Geodetske pisarne v Ajdovščini v povezavi s podjetjem Gromap d.o.o. z grobim posegom v njeno lastninsko pravico poskuša neodplačno pridobiti zemljišče, ki ga občina Ajdovščina potrebuje za izgradnjo pločnika v njeno škodo. Vse navedeno daje prosilki slutiti, da iskani Zapisnik ni kar tako "izginil" in zato prosi Informacijsko pooblaščenko, naj v okviru svojih pristojnosti pri Ministrstvu za okolje in prostor zahteva uvedbo izrednega nadzora v Geodetski pisarni Ajdovščina, še posebej zato, ker naj bi vodja Geodetske pisarne Ajdovščina kljub obstoju listin, ki nedvomno dokazujejo obstoj in mesto hrambe Zapisnika, to pisno zanikal.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilka naslovila zahtevo na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor ter kot državni organ nedvomno sodi v krog zavezancev po 1. členu ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Vprašanje obstoja zahtevanega dokumenta
Prosilka je, kot že navedeno, od organa zahtevala fotokopijo in elektronski zapis Zapisnika na terenu, ki ga je napravil uslužbenec ……….. iz Katastrskega urada Ajdovščina o dokončni ureditvi parc. mej po katastrski mapi med parc. št. 333/1, 333/2 in 146/4, vse v k. o. Batuje, dne 29. 9. 1960.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru skladno s svojimi pristojnostmi preveril, ali so bila v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena dejstva in dejansko stanje.
Iz dokumentacije, ki jo je organ priložil zadevi, je razvidno, da je organ (uradna oseba GURS, pristojna za posedovanje informacij javnega značaja) dne 21. 4. 2010 od Geodetske pisarne Ajdovščina, Območne geodetske uprave Nova Gorica zahteval omenjeni Zapisnik s terena z dne 29. 9. 1960, v kolikor pa zapisnika nimajo, naj posredujejo kakršnokoli informacijo o predmetni zadevi. Vodja oddelka za nepremičnine Območne geodetske uprave Nova Gorica je še istega dne zaprosil Okrajno sodišče v Ajdovščini za vpogled in kopijo zadeve, vodene pod št. I R 49/59; v predmetnem postopku je kot zunanji organ sodelovala takratna tamkajšnja Geodetska uprava. V uradnem zaznamku z dne 21. 4. 2010 je vodja oddelka za nepremičnine zapisal, da so dopis na Okrajno sodišče v Ajdovščini naslovili po tem, ko so pregledali arhivske dokumente in zahtevane dokumentacije niso našli. V arhivu zemljiškega katastra se je navedena dokumentacija po mnenju organa izgubila in je ne najdejo. Pooblaščenec je dne 22. 6. 2010 organ (oziroma natančneje Območno geodetsko upravo Nova Gorica) pozval, naj poda pojasnila o zadevi, predvsem o tem, ali se je izgubila celotna dokumentacija pod št. I R 49/59 ali zgolj njen del; kako oziroma po kakšnih parametrih so v arhivu iskali zahtevani dokument (ali so pregledali zbirke listin po vseh možnih kriterijih iskanja?); ali so pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini vpogledali oziroma videli tudi zapisnik, ki ga zahteva prosilka; o vseh drugih morebitnih okoliščinah, ki bi bile pomembne za razčiščevanje vprašanja, ali zahtevani dokument dejansko obstaja ali ne. Pooblaščenec je organ še pozval, na mu posreduje zahtevani dokument, če z njim vseeno razpolaga. Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom z dne 28. 6. 2010 in pojasnil, da je bila zadeva vodena pod št. 10/4-2/124-59, vendar celotne zadeve oziroma pripadajočih zapisnikov v arhivskih podatkih niso našli. Organ je zatrdil, da je arhiv pregledal po vseh možnih parametrih. V upanju, da bi v sodnem spisu našli zahtevani dokument so pri sodišču zaprosili za vpogled v zadevo II R 49/1959, vendar obravnavanega zapisnika v sodnem spisu prav tako ni bilo. Organ je za konec še pojasnil, da so bile zadeve, ki so vplivale na kakršnekoli spremembe v zemljiškokatastrskih evidencah v letih (1993-1995) razvrščene v sistem evidence arhivskih elaboratov (EVELA). Tovrstne zadeve so podprte z evidenco v tkz spremembnih izkazih za posamezno leto. Prav tako bi morale biti evidentirane druge zadeve, ki so bile izvršene in niso vplivale na spremembe v pisnih ali grafičnih evidencah. V navedenem primeru pa naj po pojasnilu organa ne bila izvedena nikakršna sprememba pisnih ali grafičnih podatkov, zato naj bi bile tovrstne zadeve težje sledljive. V arhivski sistem evidence elaboratov (EVELA) so bile vnesene in arhivirane vse najdene zadeve, ki so vplivale na spremembe evidenc ali bile morebiti kakorkoli povezane z evidencami zemljiškega katastra. Obravnavana zadeva pa ni evidentirana v evidenci elaboratov, iz česar izhaja, da ni bila najdena že ob nastavitvi evidence (EVEL-a) (1993-1995). Postopek, ki se v obravnavani zadevi na zahtevo DRSC vodi pri tamkajšnji geodetski pisarni, je prekinjen zaradi uvedbe sodne določitve obravnavanih mej.
Glede na vsa pojasnila in potek iskanja Zapisnika s terena z dne 29. 9. 1960 s strani organa v arhivih Območne geodetske uprave Nova Gorica, Pooblaščenec organu nedvomno verjame, da zahtevanega dokumenta z razpoložljivimi sredstvi in po vseh iskalnih parametrih ni bilo moč najti. Zavedati se je treba, da gre za preko 50 let star dokument in da obstaja precejšnja verjetnost, da se takšna dokumentacija v vseh teh letih (tudi upoštevajoč morebitne selitve in prestrukturiranja organov) tudi izgubi. Po navedbah organa, je izgubljena celotna zadeva, zato ni mogoče misliti, da organ skriva le omenjeni zapisnik z namenom, da ga ne bi posredoval prosilki. Organ je izkazal tudi veliko mero sodelovanja s Pooblaščencem in na splošno, saj je celo izven svojega arhiva, pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini, skušal dokument najti in poizvedel, ali zahtevani dokument obstaja pri njih v sodnem spisu (česar mu po določbah ZDIJZ ne bi bilo potrebno, a je vseeno storil). Organ je tudi izčrpno pojasnil, kakšna dejanja so izvedli, da bi našli zapisnik in pojasnil druge relevantne okoliščine.
Zaradi vsega navedenega Pooblaščenec nima dvoma, da je organ storil vse, kar je z danimi sredstvi mogoče, da bi našel zahtevani dokument in ga posredoval prosilki. Kot organ pravilno ugotavlja, je potrebno zahtevo prosilca zavrniti, če zahtevani dokument ne dosega kriterija materializirane oblike in s tem ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je torej ugotovil, da zahtevana informacija sicer sodi v delovno področje organa (prva alineja 4. člena ZDIJZ), vendar pa organ z njo ne razpolaga (druga alineja 4. člena), zato je bilo potrebno pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrniti.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka