Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 090-113/2010/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-113/2010
Datum: 21.10.2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi ……… (dalje prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (dalje organ) št. Tu 57/10-1 EG/jb z dne 19.5.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 21.4.2010 na organ naslovil zahtevo za fotokopije listin, ki se nanašajo na njegovo vključenost v dežurno službo kot zapisnikarja, in sicer je zahteval izpis evidence opravljenih ur dežurstva v sklopu pripravljenosti na domu kot tudi dejanske prisotnosti (ob tem pojasnjuje, da je bil prisoten dvakrat, in sicer enkrat z … in enkrat z … ) ter izpis evidence obračuna ur za vse okrožne državne tožilce in …, s katerimi je bil dežuren v času zaposlitve na tožilstvu (ob tem pojasnjuje, da s to evidenco razpolaga … ).
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. Tu 57/10-1 EG/jb z dne 19.5.2010 zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da prosilec zahteva podatke, s katerimi že razpolaga, saj je v času zaposlitve pri organu mesečno prejemal plačilne liste, iz katerih so razvidni tudi podatki o njegovi pripravljenosti v dežurni službi in delu preko polnega delovnega časa. Seznam državnih tožilcev, ki so bili vključeni v dežurno službo in vsebina procesnih opravil v dežurni službi pa po oceni organa predstavlja podatek, ki se nanaša na izvajanje predkazenskega postopka in ga želi prosilec dobiti z zlorabo instituta informacij javnega značaja. Nadalje organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da iz vsebine doslej vloženih zahtev prosilca za dostop do informacij javnega značaja ne izhaja, da poskuša prosilec uresničiti namen iz 2. člena ZDIJZ. Prosilec je te zahteve začel vlagati takoj potem, ko mu je organ izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi ter zoper njega sprožil kazenski postopek. Prosilec pa je ovadil tiste zaposlene pri organu, ki so pričali zoper njega v delovnem sporu ali kakorkoli sodelovali v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri organu (te ovadbe so bile zavržene, ker pristojno državno tožilstvo v ravnanju zaposlenih ni našlo znakov kaznivega dejanja). Prosilec po oceni organa želi pridobiti potrebne informacije o zaposlenih in poslovanju organa z izključnim namenom, da podatke uporabi za neutemeljene in šikanozne prijave zoper organ in pri njem zaposlene javne uslužbence. To pa po oceni organa pomeni zlorabo instituta informacij javnega značaja.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ napačno razumel obseg njegove zahteve (dokumentacije, iz katere je razvidna vsebina procesnih opravil v dežurni službi, ni zahteval) in ponovno pojasnjuje, katere dokumente želi, nato pa se opredeljuje do navedb uradne osebe v obrazložitvi odločbe, ki po njegovi oceni služijo zgolj žaljivim obdolžitvam in skrajnim oblikam žalitev njega osebno kot prosilca. Razlog vidi v gnevu uradnih oseb organa, ki sta podpisali odločbo. Ta gnev je po mnenju prosilca posledica dejstva, da je upravni inšpektor dva dni pred izdajo odločbe ponovno začel nadzor zaradi sistematičnih kršitev pravil upravnega postopka. Očitek o neutemeljenih prijavah je po oceni prosilca pravno nevzdržen, saj je uradna oseba organa šele po vložitvi nadzorstvene pritožbe zoper njeno delo v začetku leta 2010 prenehala s sistematičnim kršenjem prvega odstavka 216. člena ZUP.
K točki 1 izreka odločbe
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kar se tiče navedb organa o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, se Informacijski pooblaščenec v konkretni zadevi do njih v izogib morebitni naknadni neusklajenosti s stališčem Upravnega sodišča ne opredeljuje. Organ je namreč zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-26/2010 z dne 28.1.2010 sprožil upravni spor, v katerem zatrjuje, da prosilec zlorablja institut dostopa do informacij javnega značaja. Dejstvo je, da ob celovitem pogledu na prosilčevo uporabo ZDIJZ tako številčnost kot tudi obseg in vsebina njegovih zahtevkov, naslovljenih na organ, kažeta na to, da prosilec s svojim ravnanjem zasleduje (tudi) druge namene in ne (le) tistih, ki jim je skladno s prvim odstavkom 2. člena ZDIJZ ta zakon namenjen; vendar Informacijski pooblaščenec glede na sprožen upravni spor odločitev o zlorabi pravice prepušča sodišču. To pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi potrebno odločiti meritorno.
Informacijski pooblaščenec je ob preučitvi zadeve ugotovil, da je zahteva prosilca notranje neusklajena. Prosilec najprej zahteva izpis evidence opravljenih ur dežurstva v sklopu pripravljenosti na domu kot tudi dejanske prisotnosti (in ob tem pojasni, da je bil prisoten dvakrat, enkrat s tožilcem … in enkrat s tožilko …), nato pa zahteva še izpis evidence obračuna ur za vse okrožne državne tožilce in …, s katerimi je bil dežuren v času zaposlitve na tožilstvu. Prosilec torej najprej pove, da je bil kot dežurni prisoten samo dvakrat in pove tudi, s katerima tožilcema, nato pa ne zahteva evidence obračuna ur le za ta dva tožilca, ampak za vse tožilce in …, s katerimi je bil dežuren. Zaradi nejasne in mestoma nasprotujoče si zahteve prosilca je Informacijski pooblaščenec dne 19.10.2010 pri organu opravil ogled in camera, in sicer z namenom razjasniti, ali evidence, ki jih zahteva prosilec, pri organu obstajajo v obliki, kakršna je za informacije javnega značaja predvidena v 4. členu ZDIJZ.
Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ posebne evidence opravljenih ur dežurstva v sklopu pripravljenosti na domu kot tudi dejanske prisotnosti v času dežurstva ne vodi. Obračun za plačilo pripravljenosti na domu in dejansko opravljenega dežurstva se napravi na podlagi odredb o vključenosti v dežurno službo in na podlagi podatkov o dejansko opravljenem dežurstvu, ki so razvidni iz TPP vpisnikov (TPP vpisnik primarno vsebuje popis aktivnosti v času posameznega dežurstva, se pravi občutljive podatke v zvezi s predkazenskimi in kazenskimi postopki). Evidenco opravljenih ur dežurstva v sklopu pripravljenosti na domu in dejanske prisotnosti bi bilo torej mogoče za posameznika izdelati s kombinacijo odredb o vključenosti v dežurno službo, TPP vpisnikov in odredb za izplačilo. To pa presega možnosti, ki jih daje ZDIJZ. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Informacije javnega značaja so torej samo obstoječi dokumenti oz. gradivo, ni pa na podlagi ZDIJZ od zavezanih organov mogoče zahtevati ustvarjanja novih informacij, četudi bi te temeljile na kombinaciji že obstoječih informacij oziroma dokumentov.
Kar se tiče zahteve za izpis obračuna ur za vse okrožne državne tožilce in …, s katerimi je bil prosilec dežuren v času zaposlitve pri organu, je bilo ob ogledu in camera prav tako ugotovljeno, da takšna evidenca pri organu ne obstaja oziroma da organ ne vodi posebne evidence o tem, kateri zapisnikar je bil dežuren s katerim državnim tožilcem in kdaj. Obstajajo sicer odredbe za izplačila v okviru opravljene dežurne službe za posamezne državne tožilce, vendar iz teh odredb ni razvidno, s katerimi državnimi tožilci je bil prosilec dežuren. Do tega podatka bi bilo mogoče priti le s kombinacijo TPP vpisnikov in odredb za izplačilo pripravljenosti za opravljeno dežurno službo oziroma za izplačilo nadurnega dela za opravljeno dežurno službo. To bi pomenilo ustvarjanje novih informacij, česar pa, kot pojasnjeno že zgoraj, na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati.
Ker dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca v obravnavanem primeru pri organu ne obstajajo v obliki oziroma vsebini, kakršno izhaja iz zahteve prosilca, je bilo potrebno njegovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.
Sklepno Informacijski pooblaščenec pojasnjuje še, da se je v konkretnem primeru osredotočil le na vprašanja, povezana z dostopom do informacij javnega značaja. V preostalem razmerja (vključno s kazenskimi in drugimi pravnimi postopki) med prosilcem in organom oziroma zaposlenimi v organu niso v njegovi pristojnosti, zato se Informacijski pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
K točki 2 izreka odločbe
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka