Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-111/2010/2
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-111/2010/2
Datum: 5. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 5. 2010 …………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 5. 5. 2010, številka: 720-703/2007/296-0804, Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 28. 3. 2010 naslovil na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vpogled, elektronski zapis ali fotokopijo evidence o podeljenih nočitvah od 1. 6. 2009 do 26. 3. 2010 za IV. oddelek. Organ je prosilca z dopisom z dne 14. 4. 2010, številka: 720-703/2007/276-0804, pozval na dopolnitev vloge, da navede organ, na katerega vlogo naslavlja in določneje opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti. Prosilec je dne 15. 4. 2010 zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dopolnil tako, da je izrecno navedel organ od katerega želi prejeti informacijo in pojasnil, da želi prejeti evidenco (ali spisek s podatki) o podeljenih nočitvah obsojencem (mn.) IV. oddelka v času od 1. 6. 2009 do 26. 3. 2010. Prosilec je dodal, da organ iste dokumente označuje z različnimi imeni in zato ne more vedeti za natančno ime evidence. Če ne gre za evidenco v klasičnem pomenu, pa prosilec dokument opredeljuje kot spisek, iz katerega je razvidno podeljevanje ugodnosti obsojencem IV. oddelka za vsak termin. Obsojenci tega oddelka imajo vpogled v celotni spisek za vsak termin, zato se prosilec sklicuje na diskriminacijo, ker teh podatkov nima.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 5. 5. 2010, številka: 720-703/2007/296-0804, s katero je zahtevo prosilca z dne 28. 3. 2010 v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi tako posredovanje informacije javnega značaja prosilcu
v obliki evidenc, v katerih so navedeni priimki konkretnih obsojencev in datumi podelitve ugodnosti
podaljšanega in nekontroliranega obiska v garsonjeri preko noči v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob
pri Mirni, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov navedenih obsojencev. Po 8. členu Zakona o varstvu
osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) in 39. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09, v nadaljevanju ZIKS-1) se namreč osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo drugim upravičencem le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Navedeni zakonski pogoji pa v konkretnem primeru nesporno niso izpolnjeni, saj prosilec o tem ni predložil nobenih verodostojnih dokazov. Ker prosilec ne razpolagala s privoljenjem posameznikov, katerih osebne podatke želi prejeti, poleg tega pa tudi ne obstoji zakonska podlaga, ki bi mu dajala upravičenje prejeti navedene osebne podatke, to pomeni, da bi razkritje osebnih podatkov obsojencev, katerim je Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni podelil ugodnosti nenadzorovanega obiska preko noči v garsonjeri, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je tako odločil, da v skladu z ZVOP-1 in ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 5. 2010 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prošnja zavrnjena neutemeljeno. Prosilec navaja, da iz odločbe organa in dopisa predsednice Okrožnega sodišča iz Novega mesta št. Su 020100/2008 z dne 10. 5. 2010 nesporno izhaja, da zavod v vsakem primeru krši veljavno zakonodajo. V obeh primerih gre za nesporno dvotirno obravnavo - neenakopravnost, kar predstavlja kršitev po 14. in 15. čl Ustave RS, glede na to, da izjem v taki obliki ZDIJZ ne določa. Iz 1. čl. ZDIJZ namreč izhaja, da zakon omogoča prost dostop in informacijo vsakomur, glede na priložene dokaze pa je razvidno, da dostop do istih informacij eni imajo in drugi ne. Torej razlikovanje nesporno obstaja! Razlaga organa v odločbi v 4. odstavku ne vzdrži, saj ni skladna z dejanskim stanjem, kar potrjuje odgovor predsednice okrožnega sodišča. Samo sklicevanje na uradne liste ne opravičuje zavrnitve, saj je dejansko stanje s tem v neskladju. Organ trdi, da bi posredovanje informacij v obliki evidenc, v katerih so navedeni priimki konkretnih obsojencev in datumi podelitve ugodnosti podaljšanega in nekontroliranega obiska, pomenilo razkritje kršitev varstva osebnih podatkov. Pri tem navaja določbe iz ZVOP-1 in ZIKS-1, po katerih je potrebna osebna privolitev posameznika na katerega se podatki nanašajo. Iz prve alineje odgovora predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu nesporno izhaja, da pravosodni policisti (zavod) sami na oglasne deske (66. čl. Uredbe o upravnem poslovanju) obešajo sezname (evidenca) rešenih vlog za prosti podaljšani obisk tam nameščenih obsojencev. Na tem seznamu so razvidna imena in priimki vseh obsojencev v ambulanti, ter rešene vloge. Enak spisek (morda le oblikovno drugačen, vendar z enakimi podatki) zavod objavlja v matičnih oddelkih (priloga). Velja posebno opozorilo, da gre pri evidenci nočitev ali prostih obiskov za istovrstno zadevo - ugodnosti iz 77. čl. ZIKS-1. Četudi bi se iskal izgovor v različnih vrstah podeljenih ugodnosti, še vedno ne spremeni dejstva, da so z evidencami za podelitev obiskov obsojenci seznanjeni z imeni in priimki drugih obsojencev, ter rešenimi vlogami glede ugodnosti. S tem je potrjeno dejstvo, da po razlagi iz odločbe, zavod sam krši ZVOP-1, saj ta za posredovanje drugim upravičencem nima osebnih
privolitev posameznikov, na katere se podatki nanašajo, kar sedaj organ nelogično in neenakopravno spodnaša pritožniku kot izgovor za zavrnitev prošnje. Iz navedenega in dokazil izhaja, da imajo obsojenci v matičnem oddelku vpogled v celotno evidenco podeljenih ugodnosti (obiski in nočitve), ali če morebiti v nočitve ne, pa zagotovo v podeljene obiske, enako kot obsojenci v ambulanti, le z razliko, da je v ambulanti skrčena evidenca na obsojence, ki so trenutno v njej. Iz vpogleda v celotne evidence lahko tako obsojenci v matičnih oddelkih sami sproti opravljajo nadzor nad poštenim in sorazmernim podeljevanjem ugodnosti, medtem ko prosilec v ambulanti zaradi le delne evidence tega ne more. Zaradi že znanih mahinacij s podatki in nedostopnosti zaradi zavodske politike omejevanja pridobivanja in dostopa do informacij prosilec utemeljeno sumi, da zavod pri
podeljevanju ugodnosti uporablja nezakonit vzporeden kaznovalni sistem, na katerega je že opozoril
tudi UVČP (konkreten dopis IP že poseduje). Zaradi teh indicev in drugih materialnih dokazov prosilec pričakuje enak(!) dostop do evidenc, kot jih imajo obsojenci v matičnem oddelku. Evidenca predstavlja dokazno gradivo v postopkih uveljavljanja pravic iz ZIKS-1, do katerih prosilec drugače ne more priti. Velja posebno opozorilo, da UVČP že dalj časa ugotavlja, da odgovori URSIKS, MP in ZPKZ Dob ne odražajo materialne resnice, zato je potrebna skrajna previdnost pri obravnavi njihovih odgovorov, saj ponujajo irelevantne izgovore, ki so morda še smiselni, vendar zavajajoči, ko pri tem ne navajajo vseh skladnih določil in realnih dejstev. Smiselno z razlago URSIKS, ki si je sama s seboj v nasprotju, podaja prosilec v prilogi sočasno še pritožbo zaradi kršitve pravice po ZVOP, zaradi morebitne pravilne razlage URSIKS po zavrnitvi tega podatka, iz katerega izhaja, da je potemtakem bila prosilcu s strani zavoda kršena pravica že ves čas.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 6. 2010, številka: 720-703/2007/314-0804, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec v uvodu ugotavlja, da zahtevani dokumenti izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preizkusil le še vprašanje, ali se v zahtevanih dokumentih nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma, ali je organ zahtevo prosilca utemeljeno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Pooblaščenec je pri vpogledu v evidence, ki nosijo naslov »podeljeni obiski z nočitvijo« ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer so navedeni priimki oseb, dan v tednu in datum podelitve ugodnosti za oddelek IV. ter priimki ob besedi »neg:«. Spodaj levo je napisan kraj in datum, desno pa ime in priimek, organ ter funkcija. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih je oseba določljiva. Ker gre za evidenco priimkov v povezavi s točno določeno lokacijo, bi lahko bili posamezniki določljivi na enostaven način. Po oceni Pooblaščenca način identifikacije v tem primeru ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in ne bi zahteval veliko časa, zato gre pri vsakem od navedenih podatkov za osebni podatek v skladu s 1. in 2. tč. 6. čl. ZVOP-1. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je bila pravilna odločitev prvostopenjskega organa, ko je odločil, da zahtevane informacije, šteje za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
V skladu z 31. členom ZIKS-1 zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij zavod (v obravnavanem primeru organ) zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora. Zbirka podatkov iz prejšnjega člena obsega:
– podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju;
– podatke o ožjih družinskih članih obsojenca;
– podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;
– podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.
V 38. členu ZIKS-1 je nadalje določeno, da se osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno. Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo. Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo. Podatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo. Zakonodajalec je izrecno določil tudi uporabo navedenih osebnih podatkov. Tako lahko osebne podatke iz zbirke podatkov o obsojencih uporabljajo pooblaščeni delavci uprave in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci uprave so dolžni varovati kot uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti. Organ kot upravljavec zbirke podatkov obsojencev lahko posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke le, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Navedena zakonska ureditev, z jasno določenimi pogoji, kdaj in v katerih primerih je možen dostop do podatkov iz zbirke podatkov obsojencev, v okvir katerih sodijo tudi evidence o podeljenih obiskih z nočitvijo, nedvomno kaže na subtilnost podatkov, ki so vsebovani v evidenci, ki je predmet zahteve. Povsem jasno je torej določeno v zakonu, kdo oziroma kateri državni organ je pristojen voditi podatke o posamezniku ter vrsta osebnih podatkov, ki se zbirajo oziroma vodijo izključno za namen uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij.
Pooblaščenec ugotavlja, da evidence o »podeljenih obiskih z nočitvijo« vsebujejo informacije, ki sicer izhajajo iz kazenske evidence z vidika razkrivanja oseb, ki so obsojene za kaznivo dejanje s kaznijo prestajanja zaporne kazni. V 3. členu Pravilnika o kazenski evidenci je določeno (Uradni list RS, številka: 34/2004 in 127/200, v nadaljevanju Pravilnik), da se kazenska evidenca vodi za vse pravne in fizične osebe, obsojene za kazniva dejanja, storjena v Republiki Sloveniji, in za državljane Republike Slovenije, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če so bili njihovi kazenski listi poslani ministrstvu. Kazenska evidenca za fizične osebe obsega: osebne podatke o storilcih kaznivih dejanj; podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe o obsodbah oseb, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, kakor tudi podatke o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe. Vpis in izbris iz kazenske evidence je občutljiv osebni podatek, ki predstavlja posebno kategorijo osebnih podatkov, saj posega v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti in sodi med najsubtilnejšo kategorijo osebnih podatkov. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. Občutljivi osebni podatki so v 19. točki 6. člena ZVOP-1 našteti taksativno, in ne primeroma. Ker zaradi občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito ter omejitve dopustne obdelave, je v osmih točkah 13. člena ZVOP-1 taksativno določenih osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov.
V obravnavanem primeru pri zahtevanih informacijah sicer ne gre dobesedno za podatke o vpisu in izbrisu iz kazenske evidence, ki predstavljajo varovane občutljive osebne podatke v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1, pa vendar je potrebno takšno zahtevo obravnavati smiselno povsem enako kot dostop do informacij iz kazenske evidence, saj takšna zahteva prosilca pomeni dostop do podatkov o posameznikih, ki prestajajo zaporno kazen, kar brez dvoma predstavlja varovan osebni podatek. Z dostopom do evidence o »podeljenih obiskih z nočitvijo« bi bila javnost seznanjena s podatkom, kdo so osebe, ki so bile obsojene na zaporno kazen, na način, ki je izven zakonskih okvirov in bi kot takšen pomenil poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena, na podlagi katere je posamezniku z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oz. njegovega zasebnega življenjskega okolja. Zagotovljena je nedotakljivost zasebnosti posameznika, kar pomeni, da obstaja nedotakljivo področje človekove svobode, ki je odtegnjeno vplivu države, ter toliko bolj seveda posegu drugih posameznikov.
Pooblaščenec ob tem poudarja, da za sam postopek po ZDIJZ niso relevantne prosilčeve navedbe v pritožbi, da imajo obsojenci tega oddelka vpogled v celoten spisek za vsak termin in je zato glede tega sam diskriminiran, ker teh podatkov nima. Pooblaščenec se namreč v tem postopku ne more spuščati v vprašanje o zakonitosti tovrstne obdelave osebnih podatkov, saj je to predmet inšpekcijskega in ne tega postopka. V obravnavanem primeru je Pooblaščenec v skladu z ZDIJZ pristojen zgolj presojati, ali zahtevana informacija predstavlja prosto dostopno informacijo za vse, lat. erga omnes, ne le za prosilca, ne glede na to, komu in na kakšni pravni podlagi je organ že omogočil dostop do zahtevane informacije.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da evidence o »podeljenih obiskih z nočitvijo«, ki so predmet presoje, vsebujejo varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato kot take niso prosto dostopne informacije.
Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa,da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo z dne 5. 5. 2010, številka: 720-703/2007/296-0804, Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 1, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka