Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-105/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-105/2010/5
Datum: 31. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilcev: (…), z dne 20. 5. 2010, zoper odločbo organa: MOP, Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Velenje, Geodetska pisarna Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec št. 35311-1/2009-28, z dne 19. 4. 2010 (popravni sklep št. 35311-1/2009-30, z dne 24. 5. 2010), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev, z dne 20. 5. 2010 zoper odločbo organa št. 35311-1/2009-28, z dne 19. 4. 2010 se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 22. 3. 2010 pri organu vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri sta zahtevala pridobitev:
1. »kopije k sklepu Dn. 6161/58 za vpis v ZK povezane listine«;
2. »kopije informacij o tem, kdo je spremenil in na kakšni osnovi so bili podatki zarisa stavbnega zemljišča parc. št. 351/11 z geod. obravnave IDPOS 49_11 s spremembo zarisa in s preštevilčenjem stavbišča parc. št. *286 iz leta 1955 v stavbišče parc. št. *287, skupaj s spremembo lastništva, vpisani v zemljiški kataster oz. v zemljiško knjigo leta 1958«;
3. »kopije dokumentov, ki so bili podlaga za napačni vris V dela parc. 353 današnje parc. 352/2 v zbirki podatkov in prikazih (npr. na KN GURS)«.
Organ je dne 12. 4. 2010 zahtevo prosilcev v 1. točki, skladno z 20. členom ZDIJZ, odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Žalcu.
Organ je dne 19. 4. 2010 izdal odločbo št. 35311-1/2009-28, s katero je zahtevo prosilcev v 2. in 3. točki zavrnil (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Svojo odločitev je organ utemeljil z naslednjimi navedbami:
Glede 2. točke zahteve:
- Prosilcema so bile v prilogi dopisa št. 35311-1/2009-18, z dne 15. 10. 2009 posredovane kopije vseh dokumentov, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra pod št. IDPOS 49_11. Iz podpisane vročilnice je razvidno, da sta prosilca kopije dokumentov prejela dne 16. 10. 2009;
- Parcela št. *286, stavbišče sredi parcele št. 351/11, v evidenci zemljiškega katastra ni bila nikoli preštevilčena v parcelo št. *287. Parcela št. *286 je obstajala od nastanka leta 1955 pa do ukinitve s postopkom spremembe vrste rabe in parcelacije št. IDPOS 6030, ki je bil uveden na zahtevo solastnikov te parcele (…). V navedenem postopku IDPOS 6030 se je parcela št. *286 ukinila in združila z obstoječo parcelo št. 351/11;
- Parcela št. *287 obstaja v zemljiškem katastru od l. 1957 naprej in je od nastanka naprej locirana povsem drugje v katastrski občini Jeronim kot zemljišče prosilca - 1550 m vzhodno in 550 m južno od zemljišča prosilca. Parcela št. *287 ni nastala z ukinitvijo parcele št. *286, nastala je iz dela parcele 51/5 iste k.o., res pa je, da je bila ob nastanku l. 1957 v skici meritve št. IDPOS 49_16 in v evidenčnem katastrskem načrtu najprej napačno oštevilčena z enako parcelno številko *286 (podvojena parcelna številka) kot stavba na parceli št. 351/11 lastnikov (…), ki je bila pravilno oštevilčena s parcelno št. *286. Najverjetneje je bila v dokončanju postopka meritve IDPOS 49_16 ob vpisu v parcelnik za k.o. Jeronim ugotovljena napačna podvojitev parcelne številke *286 in je bila napačno določena, parcelna številka *286 (lastnika …) v skici meritve IDPOS 49_16 in v evidenčnem katastrskem načrtu popravljena v parcelo *287 kot je bilo pravilno stanje. Vpis parcele št. *286, stavba s površino 30 m2 v posestnem listu 112 (…) je bil v parcelniku k.o. Jeronim pravilno izveden v dodatku za l. 1956, s takšno površino je bila parcela št. *286 v l. 2000 tudi ukinjena. Prav tako je bil vpis v parcelniku za k.o. Jeronim za parcelo št. *287 s skupno površino 395 m2 pri posestnem listu 161 (…) pravilno izveden v dodatku za l. 1957, s takšno skupno površino parcela obstaja še danes;
- Pomembno je, da parcela št. *286 na parceli št. 351/11 po podatkih geodetske uprave v evidenci zemljiškega katastra nikoli ni bila preštevilčena v parcelo št. *287, to je razvidno tudi iz podatkov meritev IDPOS 59 in IDPOS 6030, ki so bili kot kopije prosilcu posredovani dne 16. 10. 2010. Ker torej z ukinitvijo parcele št. *286 v zemljiškem katastru ni nastala parcela št. *287 in torej današnje zemljišče prosilca - ukinjena parcela št. *286 ni bila preštevilčena v parcelo št. *287, geodetska uprava prosilcu ne more posredovati informacije, na kakšni osnovi je bila stavbna parcela št. *286 preštevilčena v stavbno parcelo št. *287. Kot že rečeno, do takšnega preštevilčenja parcele št. *286 v parcelo št. *287 v evidenci zemljiškega katastra nikoli ni prišlo. Ker informacije, s katerimi se želita prosilca seznaniti, to je informacije, ki se nanašajo na preštevilčenje ukinjene parcele (…) - parcele št. *286 v parcelo št. *287 ter na kakšni podlagi je prišlo do preštevilčenja parcele št. *286 v parcelo št. *287, oboje v evidenci zemljiškega katastra, in kdo je to preštevilčenje izvedel, ni, je bilo potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v tem delu z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ zavrniti (prva točke izreka izpodbijane odločbe);
- Pregled vpisov v zemljiški knjigi kaže, da je bil vpis parcel št. *286 in št. *287 v k.o. Jeronim izveden drugače kot v zemljiškem katastru - novo stavbišče (…) sredi parcele št. 351/11 je bilo dne 6. 6. 1958 vpisano v zemljiško knjigo pri vl. št. 118 pod zamenjano parcelno št. *287 s pravilno površino 30 m2, novo stavbišče (…) iz delitve parcele št. 51/5 te k.o. pa je bilo dne 20. 1. 1959 vpisano v zemljiško knjigo pri vl. št. 172 pod zamenjano parc. št. *286 s pravilno skupno površino 395 m2. Napačen vpis obeh parcel v registru zemljiške knjige je bil odpravljen z vpisom v zemljiški knjigi dne 19. 6. 1968, s tem se je napačno stanje zemljiške knjige uskladilo s pravilnim stanjem v zemljiškem katastru.
Glede 3. točke zahteve:
- Prosilca še navajata, da želita pridobiti kopije dokumentov, ki so bili podlaga za napačni vris vzhodnega dela parcele 353, današnje parcele 353/2, v zbirki podatkov in prikazih (npr.: na KN GURS) z obrazložitvijo geodetske uprave o vzrokih za napačen vris zemljišča in vpis napačnih podatkov parcele 353 v zemljiški kataster in zemljiško knjigo med leti 1956 in 1958. V zvezi s tem delom zahteve organ ugotavlja, da tudi dokumentov, ki so bili podlaga za napačni vris vzhodnega dela parcele št. 353, ki se je v meritvi oziroma postopku parcelacije in spremembe vrste rabe št. IDPOS 52_10 leta 1959 preštevilčila v parcelo št. 353/2, prosilcu ne more posredovati, saj ti dokumenti ne obstajajo oziroma se ne nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra;
- Kot je bilo prosilcema predhodno že večkrat pisno pojasnjeno, je sicer res prišlo do napačnega vrisa parcele št. 353 v obliki ozkega trikotnika med novo parcelo št. 351/11 in obstoječo parcelo št. 354/2 ob evidentiranju meritve IDPOS 49_11 iz leta 1955 v takratni katastrski načrt. Takratna parcela št. 353 (sedaj parcela št. 353/2) je bila v takratni katastrski načrt (grafični del evidence zemljiškega katastra, ki se sedaj skladno z ZEN imenuje zemljiško katastrski prikaz oziroma zemljiškokatastrski načrt) vrisana drugače, kot je to izhajalo iz listin meritve, ki se hranijo v zbirki listin zemljiškega katastra pod IDPOS št. 49_11. Zato je geodetska uprava na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) uskladila podatke zemljiškega katastra tako, da je sedaj stanje v grafičnem delu evidence zemljiškega katastra evidentirano tako, kot to izhaja iz listin, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra (IDPOS 49_11). O tem je geodetska uprava na podlagi 9. člena ZEN izdala obvestilo št. 02112-999/2009-2, z dne 20. 10. 2009, ki ga je med drugim poslala tudi prosilcema. Geodetska uprava je torej zemljiškokatastrski prikaz (grafični del evidence zemljiškega katastra) uskladila ravno na podlagi dokumentov (skice) in merskih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih v zbirki listin zemljiškega katastra pod IDPOS št. 49_11;
- V zbirki listin zemljiškega katastra se pod št. IDPOS 49_11 nahajata samo dva dokumenta, in sicer skica terenske meritve s tahimetričnimi podatki ter naznanilni list št. 5/1955. Kopiji obeh dokumentov sta prosilca že prejel v prilogi dopisa št. 3511-1/2009-18, z dne 15. 10. 2009, in sicer dne 16. 10. 2009 (podpis na vročilnici). Skica geodetske meritve s podatki tahimetrije, ki se nahaja v zbirki listin zemljiškega katastra pod št. IDPOS 49_11 torej predstavlja podlago za pravilen vris novo nastalih parcel št. 351/11 in št. *286 (obe nastali iz parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt k.o. Jeronim (grafični del evidence zemljiškega katastra, ki se sedaj skladno z ZEN imenuje zemljiškokatastrski prikaz oziroma zemljiškokatastrski načrt). Dokumenta, ki bi bil osnova za napačen vris parcele št. 351/11 (nekdanje parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt, v zbirki listin zemljiškega katastra torej ni in ga zato geodetska uprava ne more posredovati prosilcu.
Organ je Pooblaščencu posredoval tudi izrecno izjavo (vsebovano v dopisu o odstopu pritožbe in podpisano s strani vodje oddelka za zemljiški kataster), da je organ prosilcema v pretekli korespondenci posredoval vse zahtevane podatke, s katerimi razpolaga, in da drugih dokumentov organ nikoli ni imel in jih tudi sedaj nima, zaradi česar je bilo glede teh dokumentov potrebno izdati zavrnilno odločbo. Poleg tega je organ pojasnil, da je prosilca zaradi nejasno formulirane zahteve pozval k predhodnemu ogledu razpoložljivih dokumentov in tudi pozval k dopolnitvi vloge. Organ je še pojasnil, da je organ vzporedno s postopkom po ZDIJZ št. 35311-1/2009, izvedel še uskladitev podatkov grafičnega dela evidence zemljiškega katastra po 9. členu ZEN. Ta postopek se je končal z obvestilom št. 02112-999/2009-2, z dne 20. 10. 2009 (tega sta prejela tudi prosilca in se nahaja tudi v pritožbeni dokumentaciji) in ustreznim vnosom sprememb v zemljiškokatastrski prikaz.
Prosilca sta dne 24. 5. 2010 in 23. 6. 2010 (dopolnitev) vložila pritožbo (Pooblaščenec je dopolnitev, po odstopu s strani organa, prejel 5. 8. 2010), v kateri sta izrazila nestrinjanje z izpodbijano odločbo in navedla:
da zahtevata »izpolnitev zahteve za dostop do podatkov in kopij vseh k postopku iz leta 1955 IDPOS 49_11 povezanih geodetskih listin in informacij. Ugotovitev katastrskega organa, z dne 30. 5. 1955, z navedbo stavbne parcele 286, mapni list št. 5-IDPOS 49/11 str. 12, z dne 30. 5. 1955 torej del zahtevanih listin novih lastnikov (…) iz leta 1955 je organ prosilcema posredoval, ni pa posredoval ostalih k postopku IDPOS 49_11 oziroma k lastnikom novih zemljišč (…) povezanih listin in dokumentacije«;
da zahtevata »s sklepom sodišča in k Dn št. 6161/58 povezane listine katastrskega organa: ugotovitev katastrskega organa, z dne 30. 5. 1955 z navedbo stavbišča parc. št. 287, naznanilni list št. 15, z dne 16. 1. 1956, mapna kopija oz. katastrski načrt, z dne 16. 1. 1956 priloge k Dn. Št. 6161/58«;
da zahtevata »vse ostale k IDPOS 49_11 povezane listine, ki jih je organ izdelal in posredoval v korist lastnika (…) lastnika zemljišče vl. št. 118, od katerih je odpisana lastnina prosilcev«.
V dopolnitvi pritožbe sta prosilca navedla, da je organ zamolčal dejstvo, da je bila zahteva kot samostojna vloga v resnici prvič postavljena 18. 11. 2009, ter da je bil organ dlje časa v molku. Glede na popravni sklep, z dne 24. 5. 2010 je bilo prosilcema onemogočeno, da se o spremembah izjasnita v svoji pritožbi, saj je ta bila vložena že prej. Poleg tega organ ni ravnal v skladu z 67. členom ZUP ter drugim odstavkom ZDIJZ, saj ni aktivno in na korekten način pripomogel k ustrezni dopolnitvi in rešitvi zahteve prosilcev.
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zahtevo za pridobitev pojasnil, niso relevantne za odločanje v tem pritožbenem postopku, saj so izven pristojnosti Pooblaščenca.
Pritožba je neutemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Vsebina zahteve, pritožbene navedbe ter predmet odločanja v pritožbenem postopku so zaradi nazornosti predstavljeni v naslednji tabeli:
Vsebina zahteve Pritožbene navedbe Odločanje v pritožbenem postopku
»kopije informacij o tem, kdo je spremenil in na kakšni osnovi so bili podatki zarisa stavbnega zemljišča parc. št. 351/11 z geod. obravnave IDPOS 49_11 s spremembo zarisa in s preštevilčenjem stavbišča parc. št. *286 iz leta 1955 v stavbišče parc. št. *287, skupaj s spremembo lastništva, vpisani v zemljiški kataster oz. v zemljiško knjigo leta 1958«
»izpolnitev zahteve za dostop do podatkov in kopij vseh k postopku iz leta 1955 IDPOS 49_11 povezanih geodetskih listin in informacij. Ugotovitev katastrskega organa, z dne 30. 5. 1955, z navedbo stavbne parcele 286, mapni list št. 5-IDPOS 49/11 str. 12, z dne 30. 5. 1955 torej del zahtevanih listin novih lastnikov (…) iz leta 1955 je organ prosilcema posredoval, ni pa posredoval ostalih k postopku IDPOS 49_11 oziroma k lastnikom novih zemljišč (…) povezanih listin in dokumentacije«
»vse ostale k IDPOS 49_11 povezane listine, ki jih je organ izdelal in posredoval v korist lastnika (…) lastnika zemljišče vl. št. 118, od katerih je odpisana lastnina prosilcev«
Vsebinsko se navedbe (kljub različni formulaciji) ujemajo, zaradi česar je pritožbeni postopek omejen na ugotavljanje morebitnega obstoja dokumentov, ki prosilcu še niso bili posredovani.
»kopije dokumentov, ki so bili podlaga za napačni vris V dela parc. 353 današnje parc. 352/2 v zbirki podatkov in prikazih (npr. na KN GURS)«
V pritožbi ni posebnih navedb, vendar se, glede na široko zasnovano pritožbo, ta nanaša tudi na obravnavani zahtevek. Pritožbeni postopek je omejen na ugotavljanje morebitnega obstoja dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca.
»kopije k sklepu Dn. 6161/58 za vpis v ZK povezane listine«
»s sklepom sodišča in k Dn št. 6161/58 povezane listine katastrskega organa: ugotovitev katastrskega organa, z dne 30. 5. 1955 z navedbo stavbišča parc. št. 287, naznanilni list št. 15, z dne 16. 1. 1956, mapna kopija oz. katastrski načrt, z dne 16. 1. 1956 priloge k Dn. Št. 6161/58«
Pritožbene navedbe ne morejo biti predmet odločanja, saj je organ zahtevo prosilca v tem delu odstopil pristojnemu organu, zaradi česar o tem ni odločil z izpodbijano odločbo.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcema v zvezi z njuno zahtevo (poleg večjega števila izčrpnih pojasnil v okviru predhodne korespondence ter obvestila št. 02112-999/2009-2, z dne 20. 10. 2009) posredoval naslednje dokumente, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi:
- dokumenti v zvezi z meritvami, in sicer za zadeve IDPOS 17 (l. 1904), IDPOS 22 (l. 1910), IDPOS 49-11 (l. 1955), IDPOS 52-10 (l. 1959), IDPOS 59 (l. 1971) in IDPOS 6030 ter
- dodatek za leto 1956 k parcelnemu zapisniku za k.o. Jeronim.
Pooblaščenec tudi ugotavlja, da zahteva prosilcev v 1. točki zahteve (in pritožbe v zadnji vrstici zgornje tabele) ni predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, saj je organ ta del zahteve v skladu z določbami ZDIJZ in ZUP odstopil v reševanje pristojnemu organu – Okrajnemu sodišču v Žalcu.
Glede na navedeno je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki po vsebini predstavljajo zahtevo prosilcev in jih prosilca nista prejela (relevantni dokumenti):
2. Vprašanje obstoja informacij javnega značaja
2.1. Materialnopravne podlage in presoja kriterijev za obstoj informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oziroma pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostili zahtevi prosilca.
2.2. Ugotavljanje neobstoja zahtevanih dokumentov
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije (2. in 3. točka zahteve prosilcev) ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacij javnega značaja, saj organ z relevantnimi dokumenti ne razpolaga, kar utemeljuje z naslednjim:
Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je izpodbijana odločba glede obeh točk zahteve izčrpno, sistematično, notranje skladno ter strokovno obrazložena. Iz izpodbijane odločbe jasno izhajajo dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pri čemer utemeljitev dosega visoko stopnjo prepričljivosti. Organ torej zahteve prosilca ni zavrnil s pavšalnim sklicevanjem na dejstvo, da z dokumenti ne razpolaga, pač pa je podrobno pojasnil postopke in okoliščine s področja geodezije in vodenja zemljiškega katastra, iz katerih izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je celo pojasnil historiat izvedenih sprememb oziroma stanj, kot izhajajo iz uradnih evidenc;
Glede 2. točke zahteve je bistveno, da parcela št. *286, stavbišče sredi parcele št. 351/11, v evidenci zemljiškega katastra ni bila nikoli preštevilčena v parcelo št. *287. To dejstvo nedvomno kaže na to, da dokumenti v zvezi s preštevilčenjem niso nastali, torej jih organ ni ustvarjal ali pridobival od drugih oseb. Nenazadnje je to razvidno tudi iz podatkov meritev IDPOS 59 in IDPOS 6030, ki so bili kot kopije prosilcema posredovani dne 16. 10. 2010. Glede utemeljitve Pooblaščenec v celoti sledi navedbam organa, ki so povzete v uvodu te odločbe;
Glede 3. točke zahteve je bistveno, da sta prosilca oba dokumenta (t.j. skica terenske meritve s tahimetričnimi podatki ter naznanilni list št. 5/1955) v zvezi z zadevo IDPOS 49_11 prejela dne 16. 10. 2009. In ravno ta dokumenta predstavljata podlago za pravilen vris novo nastalih parcel št. 351/11 in št. *286 (obe nastali iz parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt k.o. Jeronim. Iz pojasnil organa logično izhaja, da drugih dokumentov, ki bi lahko predstavljali osnovo za napačen vris parcele št. 351/11 (nekdanje parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt, v zbirki listin zemljiškega katastra, ni. Res je torej, da je prišlo do napačnega vrisa parcele št. 353 v obliki ozkega trikotnika med novo parcelo št. 351/11 in obstoječo parcelo št. 354/2 ob evidentiranju meritve IDPOS 49_11 iz leta 1955 v takratni katastrski načrt. Torej je bila vpisana drugače, kot je to izhajalo iz listin pod IDPOS št. 49_11. Očitno je torej, da skica geodetske meritve s podatki tahimetrije, ki se nahaja v zbirki listin zemljiškega katastra pod št. IDPOS 49_11 predstavlja podlago za pravilen vris novo nastalih parcel št. 351/11 in št. *286 (obe nastali iz parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt k.o. Jeronim. Zato je prepričljivo stališče organa, da drug dokument, ki bi bil osnova za napačen vris parcele št. 351/11 (nekdanje parcele št. 351/10) v takratni katastrski načrt, v zbirki listin zemljiškega katastra, ne obstaja. Skladno z navedenim Pooblaščenec torej v celoti sledi navedbam organa, ki so povzete v uvodu te odločbe.
Pooblaščenec še ugotavlja, da so navedbe organa nedvomno podprte tudi z obvestilom organa št. 02112-999/2009-2, z dne 20. 10. 2009 o tem, da je organ na podlagi 9. člena ZEN (na pobudo prosilcev) izvedel uskladitev podatkov zemljiškega katastra v grafičnem delu evidence zemljiškega katastra, in sicer na parcelah št. 348/1, 350/2, 350/3, 351/10, 351/11, 352/1, 352/2, 353/2 in 354/2 (vse k.o. 1013 Jeronim).
Pooblaščencu glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo niso znane niti druge okoliščine (izven besedila izpodbijane odločbe), ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Številni dopisi oziroma pojasnila organa, ki jih je organ predhodno posredoval prosilcu, namreč ne nakazujejo možnosti obstoja zahtevanih dokumentov, podobno pa izhaja tudi iz priloženega slikovnega gradiva. Tudi siceršnja odzivnost organa, ki je potrjena z omenjenimi dopisi ter dokumenti, ki sta jih prosilca prejela, nikakor ne nakazuje na sum, da bi organ želel prikriti dokumente, s katerimi naj bi po mnenju prosilcev razpolagal. Kot je že bilo pojasnjeno, so bile prosilcema med drugim posredovane tudi kopije vseh dokumentov, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra pod št. IDPOS 49_11;
Pooblaščena oseba organa je podala dodatno pisno izjavo, da je organ prosilcema v pretekli korespondenci posredoval vse zahtevane podatke, s katerimi razpolaga, in da drugih dokumentov organ nikoli ni imel in jih tudi sedaj nima, zaradi česar je bilo glede teh dokumentov potrebno izdati zavrnilno odločbo. Izjava ima z vidika dokazne vrednosti precejšnjo težo, zato jo je Pooblaščenec upošteval kot dokaz v postopku oziroma se je nanjo oprl pri utemeljevanju, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga;
Pooblaščenec se opira tudi na dejstvo, da je bilo stališče organa predhodno potrjeno tudi s pojasnilom organa št. 35311-1/2009 -19, z dne 2. 12. 2009 (ki sta ga prejela tudi prosilca), iz katerega izhajajo smiselno enaki razlogi za neobstoj zahtevanih dokumentov kot so navedeni v izpodbijani odločbi. Tudi v odgovoru organa, posredovanem prosilcema dne 6. 7. 2010 je ponovno pojasnjeno, da organ z drugimi dokumenti ne razpolaga;
Pooblaščenec še ugotavlja, da prosilca v pritožbi nista navedla nobenih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da utegne organ z zahtevanimi podatki razpolagati. Prosilca v pritožbi izražata zgolj vztrajanje pri zahtevi za dostop do dokumentov, hkrati pa ne navajata nikakršnih razlogov, ki bi vzpodbudili dvom v pravilnost stališča organa.
3. Presoja zatrjevanih procesnih pomanjkljivosti
V zvezi z navedbo prosilcev, da je organ zamolčal dejstvo, da je bila zahteva kot samostojna vloga v resnici prvič postavljena 18. 11. 2009, ter da je bil organ dlje časa v molku, Pooblaščenec ugotavlja, da je s formalnega vidika kot popolno zahtevo mogoče šteti tisto z dne 22. 3. 2010. Pred tem je med prosilcema in organom potekala obširna korespondenca, v okviru katere sta prosilca med drugim navedla tudi zahtevo po pridobitvi določenih dokumentov, vendar je treba upoštevati, da je organ zahtevi prosilcev ugodil že pred izdajo odločbe (razpoložljivi dokumenti so bili namreč prosilcema posredovani). Res je zgolj to, da organ glede preostalih, domnevno obstoječih dokumentov, ni pravočasno izdal zavrnilne odločbe. Vendar je tudi res, da prosilca zoper molk nista vložila pritožbe pri Pooblaščencu (formalnega postopka zaradi molka tako ni bilo), poleg tega pa je organ molk dokončno odpravil z izpodbijano odločbo. Pri tem je potrebno pojasniti, da predhodni molk organa v ničemer ne vpliva na vprašanje zakonitosti izpodbijane odločbe, in da odsotnost navedbe vseh predhodnih vlog prosilca nikakor ne predstavlja postopkovne pomanjkljivosti.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je bilo prosilcema onemogočeno, da so o spremembah izpodbijane odločbe izjasnita v svoji pritožbi, Pooblaščenec ugotavlja, da temu ni tako, saj sta prosilca vložila dopolnitev pritožbe dne 23. 6. 2010, kar pomeni, da sta imela možnost opredelitve do popravnega sklepa, z dne 24. 5. 2010, vendar v dopolnitvi pritožbe popravnemu sklepu nista oporekala.
Prosilca organu očitata, da ni ravnal v skladu z 67. členom ZUP ter drugim odstavkom ZDIJZ, saj ni aktivno in na korekten način pripomogel k ustrezni dopolnitvi in rešitvi zahteve prosilcev. Pooblaščenec na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotavlja, da je bil organ ves čas odziven ter je prosilcema s številnimi dopisi skušal podati pojasnila na njune zahteve. Poleg tega sta bila prosilca vabljena na ogled z namenom, da se prepričata oziroma seznanita z razpoložljivo dokumentacijo. Organ je prosilca tudi formalno na podlagi 67. člena ZUP pozval za dopolnitev zahteve.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da so pritožbene trditve o procesnih kršitvah neutemeljene.
4. Sklepno
Argumenti iz prejšnjih točk utemeljujejo, da je izpodbijana odločba zakonita, in da je bil prosilcema upravičeno zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov. Poleg tega Pooblaščenec ni ugotovil morebitnih drugih kršitev materialnega prava ter drugih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji. Zato je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločil tako kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka