Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-104/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-104/2010/4
Datum: 22. 9. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Dunajska 22, Ljubljana, št. Tu 34/09-9 z dne 28. 4. 2010 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je pri organu dne 6. 1. 2009 vložil zahtevo, v kateri je zahteval vpogled v naslednjo dokumentacijo:
- Besedilo objave razpisa za prosto delovno mesto administratorja V,
- Sklep o imenovanju natečajne komisije,
- Zapisnik oz. ugotovitve komisije, ki je opravljala izbiro s prijavljenimi kandidati na delovno mesto administratorja V.,
- Merila za izbiro, kriterije in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov, določena pred objavo prostega delovnega mesta, s čimer prosilec misli predvsem na druga funkcionalna in specialna znanja, ki jih je organ želel od bodočega sodelavca,
- Merila in način preverjanja sposobnosti kandidatov glede dvigovanja težjih bremen,
- Sistemizacija delovnega mesta administratorja v sprejemni pisarni,
- Kadrovski načrt organa, iz katerega je razvidna načrtovana potreba po novi zaposlitvi,
- Mnenje vodje organizacijske enote, v kateri je prosto delovno mesto, ali je kateri od javnih uslužbencev iz organa primerno strokovno usposobljen za delo na prostem delovnem mestu (iskanje notranjih kadrovskih potencialov),
- Listino, ki dokazuje izvedbo notranje seznanitve o prostem delovnem mestu, v kolikor se je organ za to odločil,
- Dopis Ministrstvu za javno upravo glede potrebe za novega sodelavca,
- Soglasje Ministrstva za javno upravo o odobritvi nove zaposlitve v organu,
- Besedilo objave in potek postopka internega natečaja, v kolikor je organ izvedel interni natečaj,
- Pripravljeno gradivo za predhodni preizkus usposobljenosti za zasedbo strokovno – tehničnega delovnega mesta,
- Poročilo natečajne komisije o izvedbi izbirnega postopka
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 28. 4. 2010 izdal odločbo št. Tu 34/09-9, s katero je zahtevo prosilca glede posredovanja 12 dokumentov zavrnil, v delu glede 2 dokumentov pa je zahtevi prosilca ugodil. V obrazložitvi je organ med drugim navedel, da je do sedaj prosilcu posredoval 2 od zahtevanih dokumentov (dne 22. 9. 2009 mu je posredoval vse sistemizacije pri organu od leta 2001 dalje, dne 5. 1. 2009 pa mu je organ dodatno posredoval še sistemizacijo delovnega mesta administratorja v sprejemni pisarni in kadrovski načrt organa, iz katerega je razvidna potreba po novi zaposlitvi.) Organ je obenem navedel, da drugih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, nima.
Prosilec je dne 14. 5. 2010 pri organu vložil pritožbo na izdano odločbo. V njej med drugim navaja, da ne gre spregledati dejstva, da je bila zaradi neodločitve o njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja vložena nadzorstvena pritožba in da je bila izpodbijana odločba s strani uradne osebe izdana šele 28. 4. 2010. Prosilec obenem meni, da utemeljitev zavrnitve zahteve za dostop do informacij z razlago, da ostalih 12 dokumentov na ODT Maribor nimajo, ne vzdrži nobene pravne presoje. Iz priložene kopije odločbe št. Tu 111/08-58 EG/JB z dne 3. 12. 2008 neizpodbitno izhaja, da razpisna dokumentacija za delovno mesto Administratorja V. obsega prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje (predmet zahteve za dostop), prijave kandidatov z njihovimi osebnimi podatki ter obvestila o neizbiri, kar je predstojnik ODT v Mariboru potrdil s svojim podpisom. Ker bi v primeru navajanja neresničnih dejstev s strani predstojnika morebiti šlo za kaznivo dejanje po 258. ali 259. členu KZ-1, podpis predstojnika dodatno potrjuje obstoj navedenih dokumentov. Prosilec obenem še dodaja, da obstoj dokumentov, s katerimi organi v postopkih za zasedbo delovnih mest morajo razpolagati, podrobneje določa Uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih.
Organ je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter pritožbo dne 31. 5. 2010 posredoval v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ dne 8. 6. 2010, s pozivom št. 090-104/2010/2, pozval, naj mu posreduje fotokopijo dokumentov, ki jih je zahteval prosilec oz. v kolikor organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga, podpisano izjavo predstojnika o tem, da z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga in da z njimi ne razpolaga niti ODT Maribor.
Pooblaščenec je odgovor organa prejel dne 24. 6. 2010. V odgovoru organ navaja, da je prosilcu dne 22. 6. 2010 posredoval še en dokument, ki ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 6. 1. 2009, in sicer obrazec PD2, ki se nanaša na zahtevo prosilca (Prijava prostega delovnega mesta na Zavod RS za zaposlovanje). Organ je odgovoru priložil izjavo odgovorne osebe organa in odgovorne osebe na ODT v Mariboru, da z ostalimi dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ki mu še niso bili posredovani, organ ne razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvena ugotovitev, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Iz njegovih navedb in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, nima, medtem kot prosilec vztraja, da bi zahtevani dokumenti v postopku zasedbe prostega delovnega mesta morali nastati in da organ tako z njimi nedvomno razpolaga. Prosilec se pri tem sklicuje na Uredbo o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/2006, v nadaljevanju Uredba).
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na zasedbo prostega delovnega mesta administrator V. Postopek zasedbe prostih delovnih mest v organih državne uprave in v pravosodnih organih, kamor spada tudi organ, ureja Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU), ki v 7. odstavku 57. člena določa, da se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Iz določbe drugega odstavka 57. člena ZJU obenem izhaja, da postopek internega natečaja ni obvezen postopek, zato Pooblaščenec nima nobenega razumnega razloga, da ne bi verjel organu, da v konkretnem primeru ta postopek ni bil izveden in da zato listine (besedilo objave in potek postopka internega natečaja), ki naj bi nastale v tem postopku, pri organu ne obstajajo. Pooblaščenec prav tako nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne obstaja pisni dokument oz. mnenje vodje organizacijske enote, v kateri je prosto delovno mesto, ali je kateri od javnih uslužbencev iz organa primerno strokovno usposobljen za delo na prostem delovnem mestu. Iz veljavne zakonodaje (prvi odstavek 57. člena ZJU) namreč ne izhaja, da bi moral vodja organizacijske enote izdelati tovrstni dokument v pisni obliki. Navedena določba namreč pravi, da predstojnik, preden sprejme odločitev o novi zaposlitvi, oceni, ali je mogoče prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega organa, nikjer pa ni določena obveznost organa,da mora biti ta ocena pisna.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da iz dokumentacije, ki jo je organ predložil Pooblaščencu, izhaja, da je postopek za zasedbo delovnega mesta administrator V izvajal po postopku, ki ga ureja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2006, v nadaljevanju ZDR). Ta v 23. členu določa, da mora delodajalec prosto delovno mesto javno objaviti, pri čemer za javno objavo šteje tudi objava v prostorih Zavoda RS za zaposlovanje. 28. člen ZDR nadalje določa, da mora delodajalec v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran. Iz navedenega izhaja, da organ za zasedbo delovnega mesta administrator V. ni izvajal javnega natečaja (in tega niti ni bil dolžan), zato z dokumenti, ki jih prosilec zahteva iz postopka javnega natečaja, upravičeno ne razpolaga. Nobenega dvoma namreč ni, da dokumenti, kot so sklep o imenovanju natečajne komisije, zapisnik oz. ugotovitve komisije, ki je opravljala izbiro s prijavljenimi kandidati na delovno mesto administratorja V., merila za izbiro, kriteriji in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov, poročilo natečajne komisije o izvedbi izbirnega postopka, pri organu ne obstajajo, če postopek javnega natečaja ni bil izveden. Navedeni dokumenti lahko namreč nastanejo samo v tem postopku. Pooblaščenec obenem ni našel pravne podlage, ki bi določala, da mora organ pred izvedbo postopka za novo zaposlitev pridobiti pisno soglasje Ministrstva za javno upravo, zato tudi ne more dvomiti v neobstoj dopisa Ministrstvu za javno upravo glede potrebe za novega sodelavca in soglasja Ministrstva za javno upravo o odobritvi nove zaposlitve v organu. Upoštevaje dejstvo, da se prosilec v pritožbi sklicuje na Uredbo, ki naj bi določala, katere dokumente organi v postopku zasedbe delovnega mesta, nedvomno morajo ustvariti, Pooblaščenec pojasnjuje, da Uredba postopka za zasedbo strokovno tehničnega delovnega mesta ne ureja, saj v tem delu že 7. odst. 57. člena ZJU neposredno napotuje na uporabo ZDR. Ta pa posebnih obveznosti organa v postopku zasedbe delovnega mesta (razen objave delovnega mesta in tega, da je treba vse neizbrane kandidate obvestiti v določenem roku), ne določa. Povedano drugače, ZDR ne ureja podrobneje samega izbirnega postopka in tako tudi ni mogoče sklepati, da bi določeni dokumenti v tem postopku morali nastati.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec tako zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani za opredelitev informacije javnega značaja. Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Dunajska 22, Ljubljana, št. Tu 34/09-9 z dne 28. 4. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka