Hermes Analitika d.o.o. - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-99/2010/8
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-99/2010
Datum: 2. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Hermes Analitice d.o.o., Verovškova 58, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Marijana Šemrl, direktorica družbe (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 5. 2010 zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 115/2010 z dne 28. 4. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. Su 115/2010 z dne 28. 4. 2010, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 13. 4. 2010 prejel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka navedla, da zahteva, da organ posreduje informacijo, v kakšni osebni povezanosti je sodnica Magda Teppey z gospodom……........
Prosilka je v zahtevi še zapisala, da je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, Magda Teppey, v zadevi, opr. št. I Cpg 768/2009, vplivala na odločanje, ko je zadevo obravnavalo še sodišče prve stopnje pod opr. št. IV Pg 606/09. V tej zadevi je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen dne 23. 4. 2009. Oba postopka je vodila ista sodnica Tanja Poberžnik. Vsa dokazila kažejo na to, da je bil sklep o razveljavitvi začasne odredbe sprejet izključno zaradi posredovanja sodnice Magde Teepey. V nadaljevanju zahteve je prosilka navedla, da je DBS banka v letu 2005 odobrila drugemu tožencu v prej omenjeni zadevi, gospodu……………(ki je bil v tistem času direktor družbe Hermes Analtica d.o.o.) kredit. Ta kredit še danes odplačuje prosilka. Gospod…………… pa je omenjeni kredit dobil po posredovanju določene osebe. DBS banka je ustanoviteljica družbe DBS Leasing, direktor slednje pa je gospod………… Glede na navedeno je relevantna osebna povezanost sodnice Magde Teppey z omenjeno osebo.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo, št. Su 115/2010 z dne 28. 4. 2010. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je zahtevo prosilke treba zavrniti. ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Uradna oseba organa je po izvedenem postopku ugotovila, da informacija, ki jo prosilka zahteva, ni informacija, ki bi kazala na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje sodniške funkcije sodnice Magde Teppey. Vsebina zahtevane informacije torej ni v nobeni povezavi z delovnim področjem sodišča. Tako ni podan že prvi od pogojev, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva 4. člen ZDIJZ. Uradna oseba ugotavlja, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, kot tudi, da odgovor na vprašanje prosilke ni izdelan v obliki dokumenta, ki bi ga organ lahko posredoval kot informacijo javnega značaja. Organ pa ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki se v času zahteve še ne nahaja v obliki dokumenta.
Organ je zoper navedeno odločbo dne 14. 5. 2010 prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da zavrnitev njene zahteve prereka in zavrača. Po razlagi organa povezava gospe Magde Teppey z g. ………. ni relevantna. Prosilka pa navaja, da to ne drži, saj je znano in potrjeno dejstvo, da je g. ………., odstavljeni direktor podjetja Hermes Analitice d.o.o., v času svoje funkcije imel dobre poslovne odnose z direktorjem DBS Leasinga, g. ……….. Ob odstavitvi direktorja 24. 12. 2008 pa so se pogoji DBS Leasinga do podjetja Hermes Analitice spremenili. Po posredovanju g. ……… je DBS Leasing zavrnil prošnjo podjetja Hermes Analitica za sklenitev nove pogodbe in s tem so jasno pokazali, da ne želijo več poslovno sodelovati. Iz tega jasno izhaja, kakšna je osebna povezanost g. …………, odstavljenega direktorja družbe Hermes Analitica in direktorja DBS Leasing g. ………… ter kakšna je bila že vnaprejšnja možnost za neodvisno sojenje v zadevi, pod opravilno št. I Cpg 768/2009 na Višjem sodišču in predhodno pod op. št. IV Pg 606/09 na sodišču prve stopnje. Prosilka v nadaljevanju pritožbe zavrača trditev, da osebna povezanost sodnice g. Magde Teppey in g. …………, direktorja DBS Leasing ni vplivala ali bi lahko vplivala na izvrševanje sodniške funkcije g. Magde Teppey. Nadalje navaja, da je zavrnitev dostopa do informacije zaradi te trditve preprosto neutemeljena. Prosilka tudi zavrača navedbe v odločbi, da so vse omenjene zadeve le domneve. Dejstvo, da ni možno z gotovostjo podati, kje in na kakšen način naj bi sodnica ga. Magda Teppey posredovala, pa je čisto sprenevedanje glede na očitne povezave vpletenih. Na koncu pritožbe prosilka navaja, da zahtevana informacija o povezanosti oseb izhaja iz delovnega področja organa in je kot taka informacija javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 21. 5. 2010 prejel dopis organa, z dne 18. 5. 2010, s katerim je Pooblaščencu posredoval pritožbo prosilca ter pripadajočo spisno dokumentacijo v pristojno reševanje.
Dne 24. 6. 2010 je Pooblaščenec prejel dopis organa, v katerem je predložil vlogi prosilke, naslovljeni ''Dopolnitev k pritožbi z dne 14. 5. 2010'' in ''Dopolnitev k pritožbi z dne 14. 5. 2010 in 16. 6. 2010''. Po oceni organa omenjeni vlogi ne predstavljata dopolnitve omenjene pritožbe in je organ obe vlogi obravnaval kot novi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacije zavrnil, saj po njegovem mnenju ni izpolnjen noben od zgoraj navedenih pogojev, ki izhajajo iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
Prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da se namen ZDIJZ - zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov - nanaša na celotno delovno področje organa, ki izvaja javnopravne naloge. Iz tega sledi, da je organ v konkretnem primeru zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki se nanašajo na konkretne sodne postopke in na področje sodne uprave. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokument ne obstaja, zahteva in pritožba prosilke pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilki ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da ni nobene zakonske podlage, da bi bil organ po veljavni zakonodaji dolžan voditi evidenco o osebni povezanosti sodnikov s tretjimi osebami.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, katerih neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Glede evidence o osebni povezanosti sodnikov s tretjimi osebami je Pooblaščenec nedvomno ugotovil, da takšna evidenca ne obstaja. Pooblaščencu tudi ni znana pravna podlaga, ki bi organu določala obveznost takšno evidenco voditi. Da bi zadostil zahtevi prosilke, bi jo moral organ ustvariti, česar pa po ZDIJZ ni dolžan. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo, št. Su 115/2010 z dne 28. 4. 2010, Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1001 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl.prav.,
pooblaščenka