Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-88/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji
Številka: 090-88/2010/4
Datum: 12. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Mirka Mayerja za Kanal A, d.o.o., Kranjčeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 14. 4. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilca se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 14. 4. 2010 na organ naslovil elektronsko pošto, v kateri je organu zastavil naslednja vprašanja:
- Kakšna je višina mesečnega obroka za leasing, ki ga podjetje Ram Invest plačuje Hypo Alpe Adria Bank za prostore NPU na Dimičevi 16?
- Kolikšna je razlika med mesečnim leasing obrokom in mesečno najemnino, ki jo Ministrstvo za notranje zadeve plačuje družbi Ram Invest?
Organ je na prosilčevo vprašanje odgovoril dne 14. 4. 2010, in sicer, da organ ne razpolaga s podatkom o višini mesečnega obroka za leasing, ki ga podjetje Ram Invest d.o.o. plačuje Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. za prostore NPU na Dimičevi 16.
Pooblaščenec je dne 15. 4. 2010 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu, ter jo z dopisom št. 092-97/2010/2 z dne 16. 4. 2010 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 23. 4. 2010 prejel dopis organa, v katerem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ je v zvezi z zadevo pojasnil, da je bila dokumentacija o postopku najema prostorov na Dimičevi medijem predstavljena in posredovana na novinarski konferenci 18. 2. 2010, celotna dokumentacija pa je objavljena tudi na spletni strani organa. Nadalje je organ pojasnil, da so uslužbenci organa pred sklenitvijo najemnega razmerja vpogledali v pogodbo o leasingu, vendar so bili pri vpogledu v pogodbo prekriti vsi finančni elementi, kot so plačilo kupnine, mesečni leasing obroki in ostale finančne zaveze strank, ki se nanašajo na razmerje med družbama, saj so njuna poslovna skrivnost. Iz tega izhaja, da organ prosilcu ni mogel posredovati podatka, saj do njega organ niti ni upravičen niti z njim ne razpolaga.
Prosilec v pritožbi navaja, da so pogodbe o finančnem najemu praviloma res poslovna skrivnost komitenta in banke, a v konkretnem primeru prosilec opozarja na izjemo. Zaradi izrazito slabe bonitetne ocene podjetja Ram Invest d.o.o. se poraja dvom, da je mesečna najemnina, ki jo organ plačuje podjetju Ram Invest d.o.o. prilagojena mesečnemu leasing obroku, kar bi po mnenju prosilca pomenilo, da država podjetju s previsoko mesečno najemnino pospešeno kupuje stavbo na Dimičevi, saj bo ta po 20-ih letih last Ram Investa d.o.o. in ne države. Razlike med mesečno najemnino in mesečnim leasingom, ki ga Ram Invest d.o.o. plačuje podjetju Hypo Leasing d.o.o., pa ni moč ugotoviti brez razkritja pogodbe o leasingu med družbama Ram Invest d.o.o. in Hypo Leasing d.o.o. Prosilec zaradi navedenega meni, da je razkritje teh podatkov v javnem interesu.
Pooblaščenec je dne 23. 4. 2010 prejel dopis organa, v katerem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ je v zvezi z zadevo pojasnil, da je bila dokumentacija o postopku najema prostorov na Dimičevi 16 medijem predstavljena in posredovana na novinarski konferenci 18. 2. 2010, celotna dokumentacija pa je objavljena tudi na spletni strani organa. Nadalje je organ pojasnil, da so uslužbenci organa pred sklenitvijo najemnega razmerja vpogledali v pogodbo o leasingu, vendar so bili pri vpogledu v pogodbo prekriti vsi finančni elementi, kot so plačilo kupnine, mesečni leasing obroki in ostale finančne zaveze strank, ki se nanašajo na razmerje med družbama, saj so njuna poslovna skrivnost. Iz tega izhaja, da organ prosilcu ni mogel posredovati podatka, saj do njega organ niti ni upravičen niti z njim ne razpolaga. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi relevantno dokumentacijo v zadevi, in sicer dokument »Vpogled v pogodbi Ram Invest-a, Priloga zapisnika 2. seje« ter drugo dokumentacijo v zvezi z zadevo, ki je javno objavljena tudi na naslednji spletni strani organa:
http://www.mnz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12027/6586.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali obstajajo zahtevane informacije, je Pooblaščenec pri organu dne 6. 5. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je bilo prisotnih več javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, ki so bili tudi člani komisije, ki se je na strani organa pogajala za ceno izbrane nepremičnine na Dimičevi 16. Javni uslužbenci so bili na ogledu in camera prisotni prav iz razloga, ker so kot člani komisije vpogledali v pogodbo med družbama Hypo Leasing d.o.o. in Ram Invest d.o.o., in sicer zaradi seznanitve s pravnim stanjem nepremičnine. Kot je pojasnil organ, se je predmetna komisija za ceno pogajala samo z enim, že izbranim ponudnikom, ki je tudi edini ustrezal predhodno postavljenim merilom.
Prisotni javni uslužbenci so Pooblaščencu v zvezi z vpogledom v pogodbo pojasnili, da je dne 12. 1. 2010 potekal sestanek v prostorih organa glede vpogleda v predmetno pogodbo, kjer so bili prisotni člani prej navedene komisije ter predstavnica družbe Ram Invest d.o.o. Javni uslužbenci so zatrdili, da so bili finančni podatki ob vpogledu v pogodbo prečrtani, t.j. z »edigsom« prekriti, dokumenti pa fotokopirani, saj takšni podatki predstavljajo poslovno skrivnost obeh pogodbenic - zasebnih družb. Organ je še pojasnil, da za sklenitev samega pravnega posla ti finančni podatki za njih niti niso bili relevantni. Sam vpogled v pogodbo se je izvedel na način, da je eden izmed javnih uslužbencev bral pogodbo, ostali pa so poslušali in delali zapiske. Organ je še pojasnil, da ni prevzel nikakršne fotokopije pogodbe.
Organ je torej z vpogledom v pogodbo, sklenjeno med družbama Hypo Leasing d.o.o. in Ram Invest d.o.o., preverjal resničnost trditev družbe Ram Invest d.o.o. glede lastništva same nepremičnine in glede dejstva, ali je podnajem sploh dovoljen. Organ je v zvezi z navedenim pojasnil še, da je pridobil tudi soglasje lastnika nepremičnine - podjetja Hypo leasing d.o.o. za sklenitev podnajemne pogodbe.
Ker je prosilec od organa zahteval odgovore na vprašanja kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge, je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 6. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
Skladno z določbo devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Informacije javnega značaja in obstoj zahtevanih informacij v konkretnem primeru
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je moral v skladu z vsem navedenim najprej izvesti formalni preizkus prosilčeve pritožbe ter ugotoviti, ali informacije javnega značaja, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je organu zastavil prosilec, pri organu sploh obstajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec je na podlagi podrobnega pregleda s strani organa posredovane dokumentacije ter na podlagi dodatnih pojasnil, ki jih je s strani organa prejel na ogledu in camera, ugotovil, da podatek o tem, kakšna je višina mesečnega obroka za leasing, ki ga podjetje Ram Invest d.o.o. plačuje družbi Hypo Leasnig d.o.o., za prostore NPU na Dimičevi, ne izhaja iz nobenega konkretnega dokumenta, ki bi ga organ posedoval. Prav tako organ ne razpolaga s podatkom o razliki med mesečnim leasing obrokom in mesečno najemnino, ki jo organ plačuje družbi Ram Invest d.o.o. Pooblaščenec namreč ne dvomi v resničnost navedb javnih uslužbencev, ki so vpogledu pogodbe prisostvovali, da so bili finančni podatki ob samem vpogledu v predmetno pogodbo v celoti prekriti, ker predstavljajo poslovno skrivnost obeh pogodbenih strank. Namen vpogleda v pogodbo je bila namreč seznanitev s pravnim stanjem nepremičnine, kar med drugim izhaja tudi iz dokumenta »Vpogled v pogodbi Ram Investa-a - Priloga zapisnika 2. seje«, ki je bil s strani organa posredovan Pooblaščencu. Iz navedenega dokumenta je jasno razvidno, da je organ preverjal predvsem določbe o lastništvu nepremičnine, samem predmetu leasinga, jamčevanju za napake, določbe o uporabi predmeta leasinga, o odgovornosti za škodo, zavarovanju ipd. Prav tako iz javno objavljene najemne pogodbe št. C1714-10-390004, sklenjene med organom in družbo Ram Invest d.o.o., izhaja, da se je organ predhodno seznanil s pravnim stanjem Poslovnega centra Dimičeva, in sicer z vpogledom v pogodbo, sklenjeno med družbo Ram Invest d.o.o. in Hypo Leasingom d.o.o. Pooblaščenec tako ne dvomi, da so finančni podatki ob vpogledu v pogodbo ostali prekriti, saj so, kot to v svoji pritožbi navaja tudi prosilec, pogodbe o finančnem najemu, t.i. sell and lease back oziroma leasing pogodbe, praviloma poslovna skrivnost komitenta in banke, ki nimata prav nobenega interesa po razkritju teh podatkov javnosti, prav tako pa, kot je pojasnil organ, seznanitev javnih uslužbencev s konkretnimi finančnimi podatki iz pogodbe, za samo sklenitev pravnega posla (podnajemne pogodbe), niti ni bila potrebna.
Pooblaščenec nadalje še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru pristojen ugotavljati zgolj dejstvo, ali pri organu obstaja dokument v materializirani obliki, iz katerega bi bili razvidni podatki, ki so hkrati odgovori na prosilčeva vprašanja. Pooblaščenec se tako v pritožbenem postopku ne more spuščati v preverjanje, ali je morda kdorkoli izmed uslužbencev organa, s samim podatkom o višini mesečnega leasing obroka tudi dejansko seznanjen. Prosilcu bi bilo namreč možno ugoditi zgolj v primeru, če bi pri organu obstajal dokument v materializirani obliki, ne pa tudi v primeru, če bi kdorkoli izmed zaposlenih pri organu, dejansko vedel za višino zneska, ki je predmet pritožbe prosilca. Ker dokument, ki bi izkazoval želen podatek, pri organu ne obstaja, je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrgel.
Prosilec v pritožbi nadalje tudi navaja, da je razkritje podatka o višini mesečnega leasing obroka oziroma razliki med njim in najemnino, ki jo za nepremičnino plačuje organ, v javnem interesu. Pooblaščenec na tem mestu zato pojasnjuje, da takšen podatek pri organu ne obstaja v materializirani obliki, zato se Pooblaščenec ne more spuščati v sam vsebinski preizkus o prostem dostopu do informacije oziroma se opredeljevati do vprašanja javnega interesa v konkretni zadevi.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec oziroma, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja prosilca, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje 9. odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je Pooblaščenec v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilca kot nedovoljeno zavrgel.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka