Prosilec - Občina Vojnik
+ -Številka: 090-86/2010/4
Kategorije: Kršitev postopka
Številka: 090-86/2010/
Datum: 3. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ul. 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0001-2010/2 (7) z dne 19. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba organa št. 090-0001-2010/2 (7) z dne 19. 3. 2010 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 22. 2. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval naslednje informacije:
- županovo pismo (dopis), ki ga je odgovorni urednik Ogledala, gospod …… , na 29. seji OS, ki je bila v četrtek, dne 18. 2. 2010, prebiral, ko je pojasnjeval, zakaj Ogledalo že več kot pol leta ne objavlja pisma bralcev in
- zvočni zapis te seje.
Organ je dne 19. 3. 2010 z dopisom št. 090-0001-2010/3 (2) prosilcu posredoval županovo pismo, istega dne pa je organ izdal odločbo št. 090-0001-2010/2 (7), s katero je prosilcu zavrnil dostop do kopije zvočnega zapisa 29. seje Občinskega sveta Občine Vojnik z dne 18. 2. 2010, z obrazložitvijo, da informacije, ki jih prosilec zahteva, niso informacije javnega značaja, saj je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in je tudi v povezavi z varstvom osebnih podatkov. Nadalje je organ v obrazložitvi navedel, da navzoči na seji Občinskega sveta Občine Vojnik niso podali soglasja za javno predvajanje ali posredovanje zvočnega zapisa tretjim osebam. Javno predvajanje ali posredovanje zvočnega opisa tretjim osebam tudi ni opredeljeno v Poslovniku Občinskega sveta Občine Vojnik (Ur. l. RS, št. 23/1999, v nadaljevanju Poslovnik). Glede na to, da javno predvajanje ali posredovanje zvočnega zapisa sej tretjim osebam ni opredeljeno v Poslovniku niti za to ni dano soglasje navzočih na seji, seje pa se skladno s Poslovnikom snemajo na zvočni zapis v zvezi z notranjim delovanjem organa, je organ dostop do informacije zavrnil.
Pooblaščenec je dne 6. 4. 2010 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu, ter jo odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 090-0001-2010/5 z dne 19. 4. 2010. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Prosilec v pritožbi navaja, da je bil na 29. seji Občinskega sveta Občine Vojnik prisoten tudi odgovorni urednik Ogledala. Ko je bila na sporedu 1. točka dnevnega reda in potrditev zapisnika iz prejšnje seje, je dobil besedo odgovorni urednik Ogledala in najprej prebral županovo pismo. Potem je prišla na vrsto še obravnava pisma, ki ga je prosilec poslal odgovornemu uredniku dne 31. 12. 2009, česar pa v zapisniku, ki ga je Občina objavila na e-portalu, ni zabeleženo. Prav tako prosilec navaja, da se je na seji obravnavala tudi vrnitev občinskega priznanja uglednega krajevnega podjetnika, ki ni bil zadovoljen z delom občinskega Odbora za komunalo, o čemer pa prav tako zapisnik na e-portalu ne govori. Po mnenju prosilca oboje kaže na sum, da debata o cenzuriranju Ogledala in vračanje občinskega priznanja po volji župana ne smeta zaiti v informacije javnega značaja. Na podlagi določil ZDIJZ in v duhu odločbe Pooblaščenca št. 090-22/2010/4 z dne 23. 3. 2010 prosilec Pooblaščencu predlaga, da ugodi njegovi zahtevi in zavrne odločbo organa, kar bi pripomoglo k večji demokratičnosti in pluralnosti v Občini Vojnik.
Pooblaščenec je s strani organa dne 26. 4. 2010 prejel tudi zgoščenko, na kateri se nahajajo informacije, ki so predmet tega pritožbenega postopka.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja določa 6. člen ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na očitno napačno razumevanje definicije informacije javnega značaja s strani organa. V izpodbijani odločbi je namreč zapisano, da »dokument, ki ga prosilec zahteva, niso informacije javnega značaja, saj je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in je tudi v povezavi z varstvom osebnih podatkov«. Iz citiranega odstavka sicer jasno izhaja, da je organ dostop do informacij zavrnil, ker le-te po mnenju organa predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ, zaradi česar informacije ne morejo biti prosto dostopne. Organ pa je v odločbo zapisal, da zaradi razloga, ker dokument vsebuje izjemi iz 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja informacije javnega značaja.
Navedeno je seveda v nasprotju s samo definicijo informacije javnega značaja, iz katere izhaja da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki. Vsi trije navedeni kriteriji so v konkretnem primeru izpolnjeni. Informacija, ki se v konkretnem primeru presoja, je namreč zvočni posnetek 29. seje Občinskega sveta Občine Vojnik, ki je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, saj se nanaša na delo občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, ki je kot organ lokalne skupnosti zavezanec po ZDIJZ. Prav tako informacija pri organu obstaja (organ jo je tudi posredoval Pooblaščencu) in se nahaja v materializirani obliki - v obliki posnetka na zgoščenki.
Iz navedenega izhaja, da je trditev organa, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja, napačna. Zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za informacijo javnega značaja, zato je vprašanje, ki ga je potrebno v konkretnem primeru razrešiti, zgolj vprašanje, ali je zahtevana informacija javnega značaja tudi prosto dostopna, oziroma, ali vsebuje izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki informacijo delajo nedostopno oz. le delno dostopno javnosti.
2. Preizkus pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil, ker se nanaša na dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in je v povezavi z varstvom osebnih podatkov. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo v celoti zavrnil zgolj s pavšalno navedbo izjem, ki naj bi jih zahtevana informacija vsebovala, zaradi česar takšne odločbe ni mogoče preizkusiti. Zahtevana informacija namreč predstavlja zvočni posnetek, v skupnem trajanju 3 ure, 23 minut in 30 sekund, iz odločbe organa pa ni konkretno razvidno, v katerih delih naj bi posnetek vseboval izjeme, zaradi katerih je bil dostop do posnetka zavrnjen. Nadalje v izpodbijani odločbi niso konkretno navedeni niti razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, pač pa je organ zgolj navedel, da se prosilčeva zahteva zaradi varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja organa zavrne, pri tem pa v okviru sklicevanja na izjemo notranjega delovanja organa ni bil izveden t. i. škodni test, ki ga je organ, v skladu z določbo 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, dolžan izvesti.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ ni upošteval relevantnih določb materialnega prava, kar bo podrobneje obrazloženo še v nadaljevanju te odločbe. Zaradi navedenega je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki pa ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP).
2. 1. Izjema notranjega delovanja organa
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe izhaja, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
V drugem delu te izjeme gre za test, ki je v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj pri delovanju nastala organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pooblaščenec poudarja, da se pri tej izjemi zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni presojal ne prvega in ne drugega pogoja, ki ju predvideva 11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pač pa je organ izjemo notranjega delovanja organa v izpodbijani odločbi št. 090-0001-2010/2 (7) z dne 19. 3. 2010 argumentiral enako kot v vsebinsko podobni zadevi, v kateri je bila v pritožbenem postopku dne 23. 3. 2010 izdana odločba Pooblaščenca št. 090-22/2010/4. V navedeni zadevi je Pooblaščenec presojal, ali sta zvočna posnetka 27. in 28. seje Občinskega sveta Občine Vojnik informaciji javnega značaja. Ob tem je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru ni bila izkazana škoda, ki bi organu nastala z javno objavo posnetkov in je zavrnil argumente organa, s katerimi je le-ta obrazložil odločitev, da gre v primeru posnetkov 27. in 28. seje Občinskega sveta Občine Vojnik za izjemo notranjega delovanja organa.
Tako je Pooblaščenec v omenjeni odločbi št. 090-22/2010/4 ugotovil, da dejstvo, da posredovanje zvočnih posnetkov v javnost ni predvideno v Poslovniku, v ničemer ne pojasnjuje možnosti nastanka motenj v primeru razkritja dokumenta. Prav tako dejstvo, da svetniki niso podali soglasja za posredovanje zvočnega posnetka, ne izkazuje negativnega vpliva na delo organa, saj so svetniki jasno seznanjeni z dejstvom, da se seje snemajo na zvočni zapis, kar je nedvoumno zapisano tudi v 63. členu Poslovnika. Ob tem je Pooblaščenec tudi poudaril, da sta bili obe obravnavani seji javni, torej so svetniki o vseh temah na občinskem svetu razpravljali javno, in je imela zainteresirana javnost možnost udeležiti se seje ter se seznaniti z vsemi na seji obravnavanimi temami, zaradi česar je Pooblaščenec sklepal, da je Občinski svet vnaprej presodil, da obravnavane teme ne bodo takšne, ki bi lahko povzročile večje motnje pri delovanju organa, če bi se z njimi seznanile nepooblaščene osebe. Pooblaščenec je tako že v odločbi št. 090-22/2010/4 z dne 23. 3. 2010 ugotovil, da informacija, ki predstavlja zvočni posnetek javne seje Občinskega sveta Občine Vojnik, ne more predstavljati informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa, ker je vendarle treba upoštevati, da gre za javno sejo, na kateri so teme javno obravnavane. Za vsebino, ki pa je že sama po sebi obravnavana javno, pa bi bilo kontradiktorno trditi, da gre za informacijo, povezano z notranjem delovanjem organa.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ker ni sledil določbi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ni presojal, ali sta kumulativno izpolnjena oba zahtevana pogoja. Prav tako organ v izpodbijani odločbi ni navedel nikakršnih dodatnih argumentov, ki bi izkazovali nastanek motenj pri delovanju organa in bi upravičevali sklicevanje na izjemo notranjega delovanja organa, razen tistih, ki so bili s strani Pooblaščenca predhodno, t.j. v odločbi št. 090-22/2010/4, že argumentirano zavrnjeni.
Pooblaščenec v zvezi z navedenim sicer na teoretični ravni dopušča možnost, da bi organ v ponovljenem postopku lahko izkazal škodo, ki bi mu potencialno nastala, v kolikor bi posnetek seje občinskega sveta prišel v javnost, vendar bi morala biti takšna škoda konkretno izkazana, predvsem pa bi moral biti obseg potencialno nastale škode takšen, da bi dejansko lahko v večji meri škodoval delovanju samega organa oziroma bi izdatno okrnil njegovo nemoteno delovanje in izvajanje njegovih zakonitih pristojnosti.
2. 2. Izjema varstva osebnih podatkov
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi na izjemo varstva osebnih podatkov, vendar je iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, da se organ niti ni spuščal v konkretno obravnavo navedene izjeme, saj iz same odločbe ne izhaja niti kateri osebni podatki se nahajajo v zahtevanemu posnetku niti organ ni ugotavljal, ali so v informaciji vsebovani osebni podatki varovani, torej ali bi razkritje teh osebnih podatkov resnično pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Vsak osebni podatek namreč ni avtomatično izjema po ZDIJZ, ampak bi moral organ v vsakem konkretnem primeru presojati, ali gre morda za podatek, katerega razkritje je dopustno na podlagi določb drugih posebnih zakonov. Ob tem Pooblaščenec, upoštevajoč naravo same informacije (posnetek seje občinskega sveta), opozarja, da je nekatere osebne podatke dopustno razkriti že na podlagi določb ZDIJZ. Tako npr. 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Tako npr. imena in priimki na posnetku omenjenih oseb, zaposlenih v javnem sektorju, predstavljajo podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ti podatki pa v skladu s prakso Pooblaščenca niso varovani z izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno pa bi šlo za varovane osebne podatke takrat, ko bi se vsebina posnetka nanašala tudi na druge osebne okoliščine javnih uslužbencev, kot npr. na zdravstveno stanje, problematiko disciplinske narave, oceno kakovosti dela skozi osebne lastnosti, torej informacije, ki bi nakazovale na osebne lastnosti posameznih javnih uslužbencev, pa ne bi bile v neposredni zvezi z njihovim delom.
Poleg navedenega je potrebno vsak osebni podatek, ki se pojavi na posnetku, presojati tudi z vidika standarda določenosti oz. določljivosti, česar organ v konkretni odločbi ni naredil. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da gre za varovane osebne podatke vsekakor vedno takrat, ko za njihovo razkritje ni pravne podlage, fizične osebe pa so na podlagi v posnetku vsebovanih osebnih podatkov določene oz. vsaj določljive z vidika povprečnega posameznika.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni konkretno ugotavljal vsebnosti osebnih podatkov v zahtevanem posnetku, nadalje pa je organ napačno uporabil določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni presojal, ali gre v konkretnem primeru za podatke, ki so varovani v skladu z ZVOP-1, ali pa gre za osebne podatke, katerih razkritje javnosti je dopustno.
3. Razlog za vrnitev v ponovno odločanje in obveznosti organa v ponovljenem postopku
Ravnanje organa, kot je opisano v predhodnih odstavkih predmetne odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca torej predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in posledično do bistvenih kršitev postopka, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pooblaščenec je na podlagi navedenega odločil, da zadevo vrne prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, kot izhajajo iz predmetne odločbe.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.
V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ, v kolikor se bo ponovno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, izvesti škodni test in se konkretno opredeliti do nastanka motenj, do katerih bi z razkritjem zahtevanega posnetka lahko prišlo. Nadalje pa bo moral organ tudi konkretno opredeliti obstoj osebnih podatkov v posnetku in presojati, ali gre za osebne podatke, ki so varovani z določbami ZVOP-1 ali pa gre morda za t.i. nevarovane osebne podatke.
V kolikor bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v delu dokumenta dejansko nahajajo informacije, ki po 6. členu ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij, mora organ presojati tudi, ali je dostop do zahtevanega posnetka mogoče vsaj delno odobriti ob uporabi instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). V kolikor bo organ ugotovil, da je potrebno prosilcu omogočiti dostop do posnetka v skladu z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
4. Sklepno
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava in posledično bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo potrebno na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka