Prosilec - Upravna enota Škofja Loka
+ -Številka: 090-85/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-85/2010
Datum: 28. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-15/2010 z dne 7. 4. 2010, Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 31. 3. 2010 na organ naslovil zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je od organa zahteval posredovanje podatka, koliko prosilcem gradbenega dovoljenja je bila izdana pozitivna odločba (gradbeno dovoljenje) za gradnjo objekta v zelenem pasu kateregakoli dela Občine Škofja Loka.
Organ je dne 7. 4. 2010 izdal odločbo št. 090-15/2010, s katero je dostop prosilca do želenih informacij zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da organ ne vodi takšnih evidenc, zato teh podatkov ni mogoče posredovati in informacija javnega značaja v obliki, kot jo prosilec zahteva, pri organu ne obstaja.
Dne 13. 4. 2010 je prosilec zoper odločbo organa št. 090-15/2010 z dne 7. 4. 2010 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da iz odločbe organa izhaja, da organ nima evidence o tem, komu je izdal tovrstno dovoljenje. Ker takšna dovoljenja niso dosegljiva preprostim državljanom, prosilec sklepa, da gre za izjeme, kjer so bili določeni posamezniki privilegirani. Če je res, da uradna evidenca o tem ne obstaja, pa po mnenju prosilca ni mogoče verjeti tega, da se posamezni referenti ne spomnijo tovrstnih gradbenih dovoljenj v zelenem pasu pod katerimi so podpisani. Prav tako se mora tega spomniti tudi načelnik Upravne enote, saj brez njegove vednosti dovoljenj ne bi bilo. Za izdajo dovoljenja v zelenem pasu je polno odgovorno vodstvo Upravne enote, zato se za odgovorom organa po mnenju prosilca skriva le prikrivanje podatkov in izogibanje informacijam javnega značaja.
Organ je z dopisom št. 090-15/2010 z dne 16. 4. 2010 pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-15/2010 odstopil Pooblaščencu v nadaljnje reševanje. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ, prav tako pa ni sporno, da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Prosilčeva zahteva se namreč nanaša na število izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo v zelenih pasovih v Škofji Loki. Za izdajo tovrstnih aktov pa je v skladu s 24. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1) praviloma stvarno pristojna upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
Na tem mestu je potrebno pojasniti, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V zvezi s pritožbo prosilca je Pooblaščenec opravil dodatne poizvedbe pri organu. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da v skladu z novejšimi predpisi gradnja v zelenem pasu ni več možna, kar izhaja iz veljavnih prostorskih aktov Občine Škofja Loka, in sicer iz Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje Občine Škofja Loka (Ur. l. RS, št. 70/05, 103/05, 121/05, 17/06, 109/07) in iz Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka ( Ur. l. RS, št. 70/05, 103/05, 109/07). Nadalje je organ pojasnil, da je bila gradnja v skladu s starejšo zakonodajo na teh območjih sicer možna, vendar pa organ z evidenco, iz katere bi izhajali podatki, ki jih prosilec zahteva, t.j. podatki o številu izdanih gradbenih dovoljenj v zelenih pasovih v Občini Škofja Loka, ne razpolaga. Organ je sicer potrdil, da razpolaga z evidenco izdanih gradbenih dovoljenj, ki se vodi v računalniški aplikaciji »Lotus notes«, vendar pa je iskanje po tej evidenci možno zgolj po nazivih investitorjev, ni pa iskanje po navedeni evidenci možno na podlagi podatka o območju same gradnje.
Pooblaščenec ne dvomi, da organ z evidenco kot tako v fizični obliki ne razpolaga, dejstvo pa je, da organ pri svojem delu uporablja računalniško aplikacijo »Lotus notes«, v okviru katere so zavedeni postopki, ki se pri organu vodijo. Kot že omenjeno zgoraj, načeloma velja, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Nedvomno pa je tudi pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop. Organi namreč niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. V konkretnem primeru je po ugotovitvah Pooblaščenca takšno delovanje organa tudi tehnično neizvedljivo, saj priklic informacij po kriterijih, kot jih je opredelil prosilec, iz omenjene računalniške aplikacije »Lotus notes«, niti ni možen. Zahteva prosilca je namreč formulirana na takšen način, da organ niti z enostavno niti z bolj zahtevno operacijo, iz informacijskega sistema ne more priklicati zahtevanih podatkov (ni omogočena avtomatizirana pridobitev zahtevanih informacij). Ob tem Pooblaščenec pripominja, da so programi, ki jih uporabljajo državni organi, načeloma prilagojeni potrebam njihovega dela, zato Pooblaščenec ne dvomi v to, da aplikacija »Lotus notes«, v konkretnem primeru ne omogoča iskanja gradbenih dovoljenj po kriteriju območja gradnje, pač pa po nazivih investitorjev, kar je, kot je znano Pooblaščencu, običajen način dela s tovrstnimi evidencami tudi pri drugih upravnih enotah.
V kolikor bi organ želel ugoditi zahtevi prosilca, bi moral torej fizično pregledati celoten arhiv spisov, ter iz vsakega posamično izdanega gradbenega dovoljenja, izluščiti informacijo, ali gre za gradnjo v območju zelenega pasu. Zbiranje ter nadaljnja analiza takšnih informacij pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje novega dokumenta (evidence), česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s takšno evidenco, kot jo zahteva prosilec. Organ je tako ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zaradi neobstoja informacije zavrnil.
Glede na pritožbene navedbe prosilca, da ni mogoče verjeti tega, da se posamezni referenti ne spomnijo tovrstnih gradbenih dovoljenj v zelenem pasu pod katerimi so podpisani, prav tako se mora tega spomniti tudi načelnik Upravne enote, saj brez njegove vednosti dovoljenj ne bi bilo, Pooblaščenec nadalje še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru pristojen ugotavljati zgolj dejstvo, ali pri organu obstaja dokument v materializirani obliki, iz katerega bi bili razvidni podatki, ki jih prosilec zahteva, t.j. podatki o tem, koliko gradbenih dovoljenj za gradnjo v zelenem pasu je bilo izdanih. Pooblaščenec se tako v pritožbenem postopku ne more spuščati v preverjanje, ali je morda kdorkoli izmed uslužbencev organa s samim podatkom o številu takšnih odločb tudi dejansko seznanjen oz. to število pozna, ker je takšne odločbe tudi podpisal. Prosilcu bi bilo namreč v pritožbenem postopku, ki ga vodi Pooblaščenec, možno ugoditi zgolj v primeru, če bi pri organu že obstajal dokument v materializirani obliki, ne pa tudi v primeru, če bi kdorkoli izmed zaposlenih pri organu, dejansko vedel za podatek, ki je predmet pritožbe prosilca. Pooblaščenec v pritožbenem postopku namreč ne more »prisiliti« uslužbencev organa, da svoje védenje o zadevi »konkretizirajo na papir« in na tak način ustvarijo dokument v materializirani obliki, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Na takšne primere se namreč načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. člena ZDIJZ, ne razteza, zaradi česar organi zavezanci na podlagi ZDIJZ tudi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem podajajo pojasnila in tako ustvarjajo nove dokumente, je zgolj predmet upravnega poslovanja organov in njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje evidenco, s katero ne razpolaga.
3. Sklepno
Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument oziroma evidenca ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zaradi česar ni mogoče govoriti o obstoju informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Upravna enota Škofja loka, Poljanska cesta 2, 4221 Škofja Loka, št. 090-15/2010 z dne 7. 4. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka