Prosilka - Elektro Ljubljana
+ -Številka: 090-81/2010/5
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Številka: 090-81/2010/
Datum: 30. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ------- (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 191/2010-MM/EH, z dne 10. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Organ je dolžan prosilki v roku desetih (10) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- ortofoto posnetek parcele št. 1076, k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi in parcelnimi mejami in
- ortofoto posnetek parcele št. 1084/1, k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi in parcelnimi mejami.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 25. 2. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa v obliki fotokopij oziroma prepisa zahtevala naslednje informacije javnega značaja:
1. vso dokumentacijo, ki se nanaša na priključitev objekta -------- na električno omrežje, zlasti pa soglasje za priključitev, pisno izjavo izvajalca del o skladnosti izvedenih del z zahtevami iz soglasja za priključitev in veljavnih predpisov, poročilo o opravljenem pregledu, morebitne izjave in soglasja prizadetih tretjih oseb;
2. soglasje za priključitev objekta ------, na električno omrežje;
3. predpis Tehnični predpisi o obratovanju in vzdrževanju elektroenergetskih postrojev (Ur. l. SFRJ, št. 19/68);
4. geodetski načrt in ortofoto posnetek parcel št. 1076, 1084/1 in 1051/6, vse k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi in parcelnimi mejami;
5. dokument, iz katerega bo razvidno, ali so bila v enakem obdobju in na istem območju ------ prosilcem za priključitev izdana soglasja za priključitev, ki so določala neenake pogoje ter razloge in pravne podlage za neenako obravnavanje, v kolikor je do tega prišlo.
Organ je dne 10. 3. 2010 izdal odločbo št. 191/2010-MM/EH, s katero je prosilkini zahtevi delno ugodil. Organ je v celoti zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilka zahtevala v 1. in 2. točki, in sicer iz razloga 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi z informacijami, ki izhajajo iz 3. točke prosilkine zahteve, pa je organ prosilko napotil na javno dostopno evidenco Uradnega lista. Nadalje je organ v zvezi s točko 4 prosilkine zahteve navedel, da so geodetski načrti del javne evidence Geodetske uprave RS, prosilki pa je posredoval ortofoto posnetek (z vrisanimi električnimi vodi) nepremičnine parc. št. 1051/6 k.o.,….. Nadalje je organ navedel, da posnetki nepremičnin parc. št. 1076 in 1084/1, k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi vsebujejo podatke o poslovnih elementih družbe Elektro Ljubljana d.d. in stanovanjskih objektih drugih zasebnih lastnikov, za katere po mnenju organa veljata izjemi iz 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato organ navedenih posnetkov prosilki ni posredoval. Glede informacij, ki jih je prosilka zahtevala pod točko 5 svoje zahteve, pa je organ navedel, da dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, ali so bili v enakem obdobju in na istem območju prosilci za priključitev obravnavani pod neenakimi pogoji, ne poseduje.
Zoper odločbo št. št. 191/2010-MM/EH z dne 10. 3. 2010, je prosilka pri organu dne 26. 3. 2010 vložila pritožbo, v kateri je prosilka zapisala, da se pritožuje iz vseh razlogov, navedenih v 1. odstavku 237. ZUP. Prosilka napačno uporabo materialnega predpisa utemeljuje s tem, da se organ v 1., 2. in 4. točki na splošno sklicuje na obstoj izjem, navedenih v 2. in 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja izjem mora organ upoštevati 7. člen ZDIJZ in omogočiti delni dostop, ne pa dostop zavrniti. Prosilka tudi navaja, da organ v 5. točki obrazložitve nedopustno širi s 6. členom ZDIJZ določen krog izjem. Nadalje prosilka navaja, da nepopolna ugotovitev dejanskega stanja izhaja iz dejstva, da ne iz izreka ne iz obrazložitve odločbe ni razvidno, ali je organ dejansko stanje sploh ugotavljal in v kakšni meri. Prav tako prosilka navaja, da je organ kršil pravila postopka, ker sta tako izrek kot obrazložitev odločbe pomanjkljiva in ne vsebujeta vseh sestavin, ki jih določa 213. in 214. člen ZUP. Pravni pouk ne navaja ne organa, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, ne polnega imena in naslova organa. Prosilka je v pritožbi tudi navedla, da je edini dokument, glede katerega je bilo njeni zahtevi ugodeno, delni ortofoto posnetek dela parcel 10841/1 in 1051/6, obe k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 15. 4. 2010. Ob tem je organa navedel, da je prosilka v 1., 2. in 4. alineji svoje zahteve zahteva podatke, ki se nanašajo na dokumentacijo o priključitvi objektov v lasti tretjih oseb, v teh dokumentih pa so navedeni tako njihovi osebni podatki, kot tudi podatki o njihovi zasebni lastnini in podatki o poslovnem odnosu družbe Elektro Ljubljana d.d. s svojo stranko. V zvezi s pritožbo na 5. točko pa organ navaja, da je očitno prišlo do nesporazuma, organ namreč ni odločil, da zahtevanih dokumentov ne bo posredoval, ampak je navedel le dejstvo, da jih ne poseduje. Nadalje je organ navedel, da je izrek odločbe kratek in določen ter popolnoma jasen, v obrazložitvi pa je podana pravna podlaga delne zavrnitve oziroma delne ugoditve. Pomanjkljivosti pravnega pouka ne morejo vplivati na vsebino odločitve organa in niso škodovale uveljavljanju pravic pritožnice.
Ker organ v skladu z določilom 2. odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-81/2010/2 z dne 1. 6. 2010 pozval, naj mu posreduje dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet pritožbenega postopka. Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 7. 6. 2010.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Področje električne energije ureja Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ), ki v 3. členu določa, da se s tem zakonom zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo.
V 7. členu EZ in nadaljnjih so določeni pogoji za izdajo licence, prenehanje veljavnosti, odvzem licence ter dejstvo, da register izdanih licenc vodi Agencija za energijo. Iz 19. člena EZ obenem izhaja, da če zakon ne določa drugače, se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. 20. člen EZ pri tem pravi, da so obvezne republiške gospodarske javne službe po tem zakonu naslednje: dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja, dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, dobava električne energije tarifnim odjemalcem in organiziranje trga z električno energijo. Organizacijo in način izvajanja teh gospodarskih javnih služb uredi vlada v skladu z EZ in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z vpogledom v register izdanih licenc, ki jih vodi Agencija za energijo, je Pooblaščenec ugotovil, da organ opravlja gospodarsko javno službo po EZ. Iz predmetnega registra namreč izhaja, da so bile gospodarski družbi izdane naslednje licence: licenca za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, licenca za dobavo električne energije odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci in licenco za dobavo, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo. Iz navedenega registra torej izhaja, da je organ pridobil licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, ki se po EZ opravlja kot gospodarska javna služba.
V delu, v katerem organ opravlja gospodarsko javno službo (dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije) je organ zavezan postopati po določbah ZDIJZ. Po pojasnilu organa spadajo dokumenti, ki jih zahteva prosilka, v celoti v okvir izvajanja gospodarske javne službe in na podlagi navedenega tudi v delovno področje organa v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
4. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja in izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Če pa zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije obstajajo oz. ali informacije, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop, predstavljajo v prvostopenjski odločbi zatrjevano izjemo. Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da so predmet prosilkine pritožbe dokumenti, ki jih je prosilka navedla v točkah 1, 2, 4 in 5 svoje zahteve.
4. 1. Dokumentacija, ki se nanaša na priključitev objektov na električno omrežje
Prosilka je v 1. točki svoje zahteve od organa zahtevala vso dokumentacijo, ki se nanaša na priključitev objekta ……, na električno omrežje, zlasti pa soglasje za priključitev, pisno izjavo izvajalca del o skladnosti izvedenih del z zahtevami iz soglasja za priključitev in veljavnih predpisov, poročilo o opravljenem pregledu, morebitne izjave in soglasja prizadetih tretjih oseb. Pooblaščenec je obstoj zahtevanih dokumentov preveril pri organu, le-ta pa je pojasnil, da v zvezi z navedeno dokumentacijo organ razpolaga le z dokumentoma »Elektroenergetsko soglasje« ter »Pogodbo o priključitvi objekta na električno omrežje«. Navedena dokumenta je organ Pooblaščencu tudi posredoval, glede preostale dokumentacije, ki jo v tej točki zahteva prosilka, pa je organ pojasnil, da z njo ne razpolaga, saj so to stari dokumenti, ki so bili po mnenju organa v procesu številnih selitev v druge delovne prostore, uničeni oz. izgubljeni. Organ zahtevanih dokumentov pri svojem delu ne potrebuje več, iz navedenega razloga pa tudi nikoli ni natančno ugotavljal usode samih listin. Pooblaščenec navedeni obrazložitvi organa ne more oporekati, saj že iz samih dokumentov, s katerimi organ še razpolaga, razvidno, da so starejšega datuma, prav tako pa je organ dokumentacijo, ki jo še poseduje, ob pozivu nemudoma poslal Pooblaščencu.
V 2. točki svoje zahteve je prosilka od organa zahtevala soglasje za priključitev objekta …., na električno omrežje. Pooblaščenec glede navedenega ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom »Elektroenergetsko soglasje« razpolaga in ga je tudi posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec je nadalje v zvezi z obstoječimi dokumenti, ugotavljal, ali le-ti vsebujejo informacije, ki bi v skladu s 6. členom ZDIJZ lahko predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Glede na samo naravo dokumentov, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali v dokumentih vsebovani osebni podatki predstavljajo osebne podatke, ki so varovani v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZDIJZ v 3. točki 6. člena tako napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Po natančnem pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentih nahajajo podatki o posameznikih v povezavi s podatki o njihovih nepremičninah glede priključitve na elektroenergetsko omrežje. V konkretnem primeru gre za varovane osebne podatke posameznikov, saj za njihovo posredovanje javnosti ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, prav tako pa podatki izvirajo iz zasebne sfere posameznika. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so v vseh treh dokumentih, ki so predmet njegove presoje (dva elektroenergetska soglasja ter pogodba o priključitvi na omrežje) vsebovani varovani osebni podatki, ki v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij.
Do enake ugotovitve je prišel tudi organ v prvostopenjskem postopku, prosilka pa se je v pritožbi sklicevala na dejstvo, da organ ni pravilno uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop. Glede na navedeno pritožbeno trditev prosilke je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru možen delni dostop do posameznih delov dokumentov. Delni dostop je namreč potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa.
Pooblaščenec ugotavlja, da se v obravnavanem primeru zaradi količine in pogostosti varovanih osebnih podatkov, postavlja vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Zahtevani dokumenti bi bili namreč brez vseh varovanih osebnih podatkov povsem brez vsebinske vrednosti, natančneje, prosto dostopni bi bili zgolj tipski obrazci oz. pogodbe, ki jih organ uporablja pri običajnem poslovanju s strankami. Takšne informacije pa po mnenju Pooblaščenca ne morejo zadostiti funkcijam pravice dostopa do informacij javnega značaja in udejanjiti načela odprtosti javnega sektorja. Gre namreč za tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki. 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ prosilki teh dokumentov ni dolžan posredovati.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so dokumenti kot taki na podlagi ugotovljene izjeme varstva osebnih podatkov v celoti izvzeti iz prostega dostopa, se v nadaljevanju ni spuščal v presojo, ali navedeni dokumenti predstavljajo tudi podatek, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, predstavlja poslovno skrivnost (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).
4. 2. Ortofoto posnetki parcel z vrisanimi električnimi vodi in parcelnimi mejami
Prosilka je v 4. točki svoje zahteve od organa nadalje zahtevala geodetski načrt in ortofoto posnetke parcel št. 1076, 1084/1 in 1051/6, vse k.o. Želimlje, z vrisanimi električnimi vodi in parcelnimi mejami. Organ ji je posredoval ortofoto posnetek parcele št. 1051/6, dostop do drugih dveh ortofoto posnetkov pa je organ prosilki zavrnil iz razloga 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec je glede navedenega uvodoma ugotovil, da so zahtevani geodetski načrti oz. posnetki parcel (brez vrisanih električnih vodov in parcelnih mej) javno dostopni na spletnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije: http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp. Pri dokumentih, ki jih prosilka v konkretnem primeru zahteva gre torej za dodano vrednost vrisanih parcelnih mej ter vodov.
V konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca aplikacija izjeme varstva osebnih podatkov ni primerna, saj se konkretni dokumenti v ničemer ne nanašajo na določenega oz. določljivega posameznika, pač pa gre za položaj električnih vodov na posameznih parcelah. Položaj vodov na določeni parceli pa po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja osebnega podatka posameznika, je pa Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre morda pri zahtevanih posnetkih za obstoj poslovne skrivnosti, na kar se je med drugim v izdani odločbi skliceval tudi prvostopenjski organ.
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij).
Pooblaščenec je v zvezi z zahtevanima dokumentoma (ortofoto posnetkoma) ugotovil, da ne izpolnjujeta ne subjektivnega in ne objektivnega kriterija iz navedenega 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da so se pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. člena ZGD-1, v teoriji razvile smernice, ki so tudi Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli informacija prestavlja poslovno skrivnost, je namreč dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije in
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Glede zahtevanih ortofoto posnetkov z vrisanimi vodi je organ Pooblaščencu pojasnil, da zahtevanih posnetkov načeloma ne skrivajo, vendar pa jih posredujejo le osebam, ki izkažejo določen interes (npr. občinam, investitorjem, ki na določeni parceli gradijo, ipd.). Navedeno pa nasprotuje samemu bistvu poslovne skrivnosti, ki je v tem, da je znana oziroma dostopna samo omejenemu krogu ljudi in da podatek pomeni konkurenčno prednost neke družbe. Navedeno pomeni, da poslovne skrivnosti brez dvoma ne morejo predstavljati informacije, ki jih načeloma lahko pridobi vsakdo.
Ker zahtevana posnetka parcel po ugotovitvah Pooblaščenca ne predstavljata poslovne skrivnosti organa, prav tako pa po mnenju Pooblaščenca v zvezi s predmetnima posnetkoma ni zaslediti drugih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, oba ortofoto posnetka z vrisanimi parcelnimi mejami in vrisanimi električnimi vodi predstavljata prosto dostopni informaciji javnega značaja in jih je organ prosilki dolžan posredovati.
4. 3. Dokument, iz katerega je razvidna neenaka obravnava prosilcev
Prosilka je nadalje v 5 točki svoje zahteve od organa zahtevala tudi dokument, iz katerega bo razvidno, ali so bila v enakem obdobju in na istem območju prosilcem za priključitev izdana soglasja za priključitev, ki so določala neenake pogoje ter razloge in pravne podlage za neenako obravnavanje, v kolikor je do tega prišlo. Organ je dostop do tega dokumenta v svoji odločbi zavrnil, ker s takšnim dokumentom ne razpolaga.
Pooblaščenec glede na specifično formulacijo 5. točke prosilkine zahteve ugotavlja, da je iz samega opisa zahtevanega dokumenta razvidno, da gre v tej točki prosilkine zahteve pravzaprav za zahtevo po pojasnilu razlogov in pravnih podlag, ki so po mnenju prosilke povzročili neenako obravnavo prosilcev, ki so zaprosili za soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo, saj pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij. Na takšne primere se tudi načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. člena ZDIJZ, ne razteza, zaradi česar organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev ter dajati pojasnil v zvezi z njihovim delovnim področjem. V kolikšnem obsegu organi prosilcem podajajo pojasnila in tako ustvarjajo nove dokumente, je zgolj predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Glede na specifično formuliran opis zahtevanega dokumenta iz 5. točke prosilkine zahteve, iz katere izhaja, da je prosilka od organa pravzaprav zahtevala določena pojasnila v zvezi s priključitvijo prosilcev na distribucijsko omrežje, Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da takšen (že izdelan) dokument pri organu ne izhaja, zaradi česar je potrebno zahtevo prosilke v tej točki zavrniti.
5. Sklepno
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, ki so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne. Organ je dolžan to izvršiti v roku 10 (desetih) dni od prejema te odločbe. V delu, v katerem se zahteva prosilke nanaša na informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij, oziroma na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, je Pooblaščenec zahtevo prosilke zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka