Državni zbor RS - Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
+ -Številka: 090-76/2010/2
Kategorije: Zahteva za umik stopnje tajnosti, Kršitev postopka
Številka: 090-76/2010/2
Datum: 2. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavek 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 250. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 26. 1. 2010, poslanca SLS Franca Pukšiča, Poslanske skupine SLS, Državni zbor RS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 22. 1. 2010, številka: 017-9/2006/22, Republike Slovenije, Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan zahtevo prosilca za umik tajnosti z dne 23. 12. 2009 skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa poslati v reševanje Vladi RS v 15 delovnih dneh od prejema te odločbe. Vlada RS je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema te zahteve za umik tajnosti.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 12. 2009 na organ naslovil zahtevo za umik tajnosti po 4. odstavku 6. člena ZDIJZ. V zahtevi je navedel, da naj minister dr. Henrik Gjerkeš umakne oznako INTERNO iz dokumenta »Vabilo na sestanek v zvezi z upravičenostjo izdatkov iz naslova »razvoja regij««, saj meni, da je dopis označen s stopnjo tajnosti v nasprotju z Zakonom o tajnih podatkih.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo številka: 017-9/2006/22 z dne 22. 1. 2010, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca nato pa navedel, da se zahteva prosilca zavrne, saj se nanaša na 6. člen ZDIJZ, ki govori o zavrnitvi dostopa prosilca do zahtevane informacije v posameznih primerih in izjeme. Organ navaja, da ravno tako ni pravilno sklicevanje na 4. odstavek, saj gradivo označeno s stopnjo tajnosti ne govori o 4. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ navaja, da se vabilo ministra nanaša na razreševanje problematike upravičenosti sredstev kohezijske politike. Kohezijska politika se izvaja po sistemu večnivojskega upravljanja, kar pomeni, da je upravljanje skupna odgovornost države članice in Evropske komisije. Vabilo je vključevalo navedbe o postopku notranjega usklajevanja med resorji Vlade RS, ki so imeli do pristopa k reševanju te problematike različne poglede. Resorji morajo uskladiti skupno stališče v odnosu do Evropske komisije in vsakršno razkritje različnih pogledov bi lahko imelo negativne finančne posledice za državni in občinske proračune v višini 296 milijonov evrov, ki jih ne bi mogli počrpati iz evropskega proračuna. Vlada mora namreč, skladno z Zakonom o Vladi, zastopati enotno stališče do takšnih zadev, seveda skladno s pristojnostmi posameznih resorjev.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 1. 2010 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da vztraja pri zahtevi, skladno s 4. odstavkom 6. člena ZDIJZ, da se iz navedenega dokumenta umakne oznaka INTERNO. Prosilec meni, da je dopis označen s stopnjo tajnosti v nasprotju z ZTP.
Organ je prosilčevo pritožbo v skladu s 1. odstavka 245. člena ZUP, z dopisom z dne 7. 4. 2010, številka: 017-9/2006/25, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Prosilec se je v svoji zahtevi za umik tajnosti z dne 23. 12. 2009 skliceval na 4. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena tega zakona.
V 3. odstavku 21. členu ZDIJZ je določeno, da se določbe o postopku in pristojnosti iz 2. odstavka 21. člena ZDIJZ, kjer je urejen postopek, če se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes, uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po 4. odstavku 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v 2. odstavku 21. člena določa, da če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:
- vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;
- vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;
- svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne lokalne skupnosti;
- organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinej.
Navedeno pomeni, da mora o zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti, v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZDIJZ, na predlog predstojnika odločiti vlada.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ, v skladu z 2. odstavkom 21. člena v povezavi s 3. odstavkom istega člena ZDIJZ, ne bi smel sam odločiti o zahtevi, temveč bi moral zadevo odstopiti v odločanje Vladi RS, in sicer skupaj s predlogom predstojnika v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve. Organ tega ni storil in je o zahtevi odločal sam. V skladu z 2. odstavkom 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ (1. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). To pomeni, da je organ s tem, ko je o zahtevi za umik tajnosti odločil sam in zadeve ni odstopil v odločanje Vladi RS, storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Organ lahko samostojno odloča v zadevah za dostop do informacije javnega značaja, kjer ni potrebno izvesti postopka, določenega v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja iz 1. odstavka 21. člena ZDIJZ, ki določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Nasprotno pa je v zadevah, kjer prosilec zahteva umik stopnje tajnosti, organ dolžan zahtevo odstopiti v reševanje Vladi RS, ki je v skladu z določbo 1. alineje 2. odstavka 21. člena ZDIJZ v povezavi s 3. odstavkom 21. člena ZDIJZ edini stvarno pristojen organ za odločanje na podlagi 4. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej za odločanje glede zahteve za umik stopnje tajnosti. Organ je bil zato, ker je prosilec zahteval umik stopnje tajnosti, za odločanje v tej zadevi stvarno nepristojni organ.
Stvarna pristojnost pomeni pristojnost glede na vsebino zadeve in je pogojena z organiziranostjo javne uprave. Za določanje stvarne pristojnosti v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so relevantni predpisi o organizaciji državne uprave in področni predpisi, ki pogosto vsebujejo tudi organizacijske določbe (določbe o stvarni pristojnosti). Tako tudi ZDIJZ kot področni zakon glede stvarne pristojnosti jasno določa, v katerih primerih mora o zadevi, ki sicer organizacijsko sodi v delovno področje enega organa, odločiti drug organ.
Kršitev pravil o stvarni pristojnosti specialno ureja 250. člen ZUP, ki določa, da organ druge stopnje po uradni dolžnosti odpravi odločbo in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu, če ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ. Na podlagi navedenega se Pooblaščencu ni bilo potrebno spustiti v meritorno – vsebinsko odločanje o pritožbi. Izpodbijano odločbo je odpravil in zahtevek prosilca poslal v reševanje Vladi RS. V skladu s 4. odstavkom 24. člena ZDIJZ mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve. Zato je organ dolžan zahtevo prosilca za umik tajnosti z dne 23. 12. 2009 skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa poslati v reševanje Vladi RS v 15 delovnih dneh od prejema te odločbe. Vlada RS je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih15 delovnih dneh od prejema te zahteve za umik tajnosti.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka