Prosilec - Občina Šentjur
+ -Številka: 090-75/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Številka: 090-75/2010
Datum: 17. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi stranskega udeleženca Ribiške družine Voglajna, Gorica pri Slivnici 6, Gorica pri Slivnici, ki jo zastopa Ivan Marovt, odvetnik v Celju (v nadaljevanju stranski udeleženec) zoper odločbo Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur (v nadaljevanju organ), št. 0901-1/2010, 4 (231) z dne 22. 3. 2010, v zadevi dostopa prosilca …… (v nadaljevanju prosilec) do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Drugi odstavek izreka odločbe organa št. 0901-1/2010, 4 (231) z dne 22. 3. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2008, ki zajema finančno poročilo in vpogled v letno poročilo za leto 2006 ter finančno poročilo za leto 2007, pri čemer je organ dolžan v dokumentih prekriti naslednje osebne podatke:
2. 1. V dokumentu »Letno poročilo Ribiška družina Voglajna za leto 2008«:
- na naslovni strani dokumenta št. mobilnega telefona,
- na listu z naslovom »Informator RD Voglajna 2009« v spodnjem levem kotu ime in priimek drugo napisane fizične osebe in obe številki mobilnega telefona,
2. 2. V dopisu stranskega udeleženca št. 6862-RDV/07 z dne 28. 2. 2007:
- v levem spodnjem kotu ime in priimek fizične osebe,
2. 3. V dokumentu »Poročilo uresničevanja programa dela organov in delovnih teles ter letnega načrta
gospodarjenja Ribiške družine Voglajna za poslovno leto 2006«:
- na listu, označenem s št. 5, ki vsebuje poglavje 7. Uresničevanje programa dela gospodarjenja z vodami v letu: 2006 v spodnjem levem kotu, za besedo: uredil, priimek in začetnico imena fizične osebe,
- na listu, označenem s št. 6, z naslovom Evidenca in ovrednotenje opravljenih ur elektro odlovov na povodju Voglajne v letu 2006, za besedo: uredil, ime in priimek fizične osebe,
- na listu, ki je v desnem zgornjem kotu označen kot List:6, z naslovoma Slivniško jezero; bele ribe in roparice ter Voglajna; bele ribe in roparice, v spodnjem levem kotu, za besedo: uredil, ime in priimek fizične osebe,
- na listu, ki vsebuje tabelo z naslovom: Evidenca delovnih ur in prevozov ter ovrednotenje pri vlaganjih v letu 2006, v levem spodnjem kotu, za besedo: uredil, ime in priimek fizične osebe,
- na listu, ki vsebuje poglavje V. Statistika delovnih ur opravljenih pri tekmovalni komisiji, v desnem spodnjem kotu ime in priimek fizične osebe,
- na dokumentu z naslovom poročilo čuvajske službe za leto 2006 z dne 5. 1. 2007, v desnem spodnjem kotu ime in priimek ter podpis fizične osebe.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 22. 2. 2010 prejel vlogo prosilca za dostop do informacij javnega značaj, v kateri prosilec zahteva vpogled v letno poročilo Ribiške družine Voglajna, to je zapisnik Občnega zbora in finančno poročilo. Prosilec želi vpogled za leto 2006, 2007 in 2008.
Organ je z dopisom z dne 17. 3. 2010 v postopek pozval stranskega udeleženca, Ribiško družino Voglajna, in ga pozval, naj mu sporoči, ali predstavljajo dokumenti, s katerimi v zvezi s prosilčevo zahtevo razpolaga organ (letno poročilo Ribiške družine Voglajna za leto 2008, ki zajema finančno poročilo in letno poročilo za leto 2006 ter finančno poročilo za leto 2007), kakršnokoli oviro v zvezi z dostopom do zahtevane informacije v skladu s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ.
Stranski udeleženec je organu z dopisom z dne 22. 3. 2010 odgovoril, da posredovanja finančnih podatkov tretjim osebam ne dovoli, saj so organu dani izključno za informiranje organa kot občine.
Po prejetju odgovora stranskega udeleženca je organ v zadevi izdal odločbo št. 0901-1/2010, 4 (231) z dne 22. 3. 2010, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer je organ odločil, da se prosilcu omogoči vpogled v letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2008, ki zajema finančno poročilo in vpogled v letno poročilo za leto 2006 ter finančno poročilo za leto 2007. Organ pa je zavrnil zahtevo prosilca po vpogledu v letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2007, v finančno poročilo za leto 2006 ter v zapisnike občnega zbora za leto 2006, 2007 in 2008. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da delno razpolaga s podatki, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, saj gre po navedbah organa za dokumente v javnih razpisih in ne zgolj informiranje organa, kot to opredeljuje stranski udeleženec. Organ je v skladu z navedenim ugotovil, da zahtevani dokumenti brez dvoma sodijo v delovno področje organa, saj se nanašajo na javne razpise za sofinanciranje programa društev. Ker organ z določenimi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, tudi razpolaga, je organ ugotovil, da izpolnjujejo vse pogoje iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja. Organ je nadalje presojal tudi, ali gre za informacije, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne. V zvezi s tem je stranski udeleženec navedel zgolj, da posredovanja poslovno-finančnih podatkov tretjim osebam ne dovoljuje. Organ meni, da je argumentacija stranskega udeleženca nezadostna, saj v ničemer ni utemeljil niti navajal izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Kljub temu je organ ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Organ je v zvezi z navedenim na podlagi vpogleda v dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo kriterija poslovne skrivnosti po 1. odstavku 39. člena ZGD-1. V obravnavanem primeru zahtevani dokumenti niso vidno označeni z oznako, da gre za poslovno skrivnost, prav tako pa se stranski udeleženec ni skliceval oz. zatrjeval obstoja poslovne skrivnosti ali pisne odredbe, s katero bi bili podatki v zahtevanih dokumentih določeni za poslovno skrivnost. V skladu z navedenim je bil prosilcu glede dokumentov, s katerimi organ razpolaga, dostop dovoljen.
Zoper odločbo organa št. 0901-1/2010, 4 (231) z dne 22. 3. 2010 je stranski udeleženec po pooblaščencu pri organu vložil pritožbo, ki jo je organ prejel dne 6. 4. 2010. Stranski udeleženec odločbo izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju stranskega udeleženca je izpodbijana odločba v meritornem smislu nepravilna. Prosilec po mnenju stranskega udeleženca ni v ničemer izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da stranski udeleženec kot subjekt spada v katalog udeležencev, ki razpolagajo s podatki javnega značaja. Stranski udeleženec z zahtevo prosilca ne razpolaga. Dejstvo je, da bi morala občina prosilca pozvati, da konkretizira svoje navedbe, ki bi omogočile identifikacijo vsebine vloge oz. zahtevka. Iz obrazložitve nikjer ne izhaja, da stranski udeleženec kot organ spada v okvir oseb, ki razpolagajo s podatki javnega značaja. Nadalje je materialno zmoten zaključek, da predstavljajo nekateri dokumenti že zaradi samega dejstva, ker z njimi razpolaga občina, informacijo javnega značaja. Samo dejstvo, da so bili ti dokumenti obvezna priloga prijavi stranskega udeleženca na nekatere javne razpise, še ne pomeni, da predstavljajo informacijo javnega značaja. Posredovani so bili kot obvezen pogoj, z namenom zagotovitve popolne vloge, vsekakor pa ni bil namen, da bo vsebina teh podatkov postala javna izven sfere razpisa. Ključno je, da v konkretnem primeru ni bil opravljen vsebinski preizkus. Torej ni dovolj, da so neka dejstva informacija javnega značaja že zaradi tega, ker z njimi razpolaga oseba javnega prava oz. občina. Važna je vsebina teh dokumentov ter preizkus, ali ti predstavljajo informacijo javnega značaja. V tem delu odločba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih (razen da ne gre za poslovno skrivnost po analogiji z ZGD-1), zaradi česar so zmotni tudi materialno pravni zaključki. Občina je po mnenju stranskega udeleženca nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni presojala legitimacije stranskega udeleženca v zvezi z razpolaganjem informacij javnega značaja, prav tako ni iz istega vidika presojala niti same vsebine zahtevanih dokumentov. Prvostopenjski organ je spregledal izhodiščno dejstvo in sicer, da je statusna oblika stranskega udeleženca društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker prav tako ni bil opravljen javnostni preizkus same vsebine zahtevanih dokumentov, izpodbijana odločba ne zdrži izkustvene presoje. Upoštevajoč navedeno stranski udeleženec Pooblaščencu predlaga, da pritožbi ugodi in odločbo organa v ugodilnem delu razveljavi.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-75/2010/2 z dne 27. 5. 2010 s pritožbo stranskega udeleženca seznanil tudi prosilca. Le-ta je v dopisu z dne 31. 5. 2010 odgovoril, da je prosil organ za vpogled v letno poslovanje Ribiške družine Voglajna, informacije pa je potreboval zaradi tega, ker je Ribiška družina Voglajna družbenik v podjetju RTG Slivniško jezero d.o.o. Na osnovi prejete odločbe prvostopenjskega organa je predsednika Ribiške družine Voglajna prosil za vpogled v dokumente, ta pa mu vpogleda ni dovolil.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec pojasnjuje, da se je stranski udeleženec pritožil zgolj na del odločbe, v katerem je bilo prosilcu ugodeno, torej so dokumenti, ki so predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku naslednji:
- letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2008, ki zajema tudi finančno poročilo,
- letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2006 (dokument dopis organu št. 6862-RDV/07 z dne 28. 2. 2007 in dokument Poročilo uresničevanja programa dela organov in delovnih teles ter letnega načrta gospodarjenja Ribiške družine Voglajna za poslovno leto 2006)
- finančno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2007 (dokument Poročilo o poslovanju za januar - december 2007 z dne 11. 3. 2008).
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Iz pritožbe izhaja, da stranski udeleženec meni, da je odločitev prvostopenjskega organa napačna, ker naj bi le-ta pri odločanju spregledal dejstvo, da je statusna oblika stranskega udeleženca društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava in zaradi tega ni subjekt, ki bi bil zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je takšna pritožbena navedba, da stranski udeleženec kot subjekt zasebnega prava ne spada med zavezance po ZDIJZ, v konkretnem postopku popolnoma nerelevantna. Prosilec je zahtevane informacije namreč zahteval od organa, ki pa je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS), ki v 1. in 2. členu določa, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Nesporno pa je, da so občine kot lokalne samoupravne skupnosti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.
Nadalje stranski udeleženec v pritožbi navaja, da je materialno zmoten zaključek, da predstavljajo nekateri dokumenti že zaradi samega dejstva, ker z njimi razpolaga občina, informacijo javnega značaja, saj ob posredovanju zahtevanih informacij ni bilo namena, da bo vsebina teh podatkov postala javna izven sfere samega razpisa. Iz pritožbenih navedb stranskega udeleženca tako izhaja očitno nerazumevanje osnovnih pojmov ZDIJZ, ki jih Pooblaščenec na tem mestu na kratko pojasnjuje.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru gre očitno za opisano situacijo. Organ je namreč v okviru izvajanja svojih zakonitih pristojnosti pridobil dokumentacijo stranskega udeleženca, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Zato je navedba stranskega udeleženca, da sam ni zavezanec po ZDIJZ, v celoti nerelevantna, je pa v delu potrebno pritrditi navedbi stranskega udeleženca, da dokumenti zgolj zaradi dejstva, ker z njimi razpolaga občina, še ne predstavljajo informacije javnega značaja. Takšne dokumente je namreč potrebno presojati tudi z vidika zgoraj omenjenega 4. člena ZDIJZ in kriterijev, ki jih za informacijo javnega značaja ta člen določa. V kolikor pa dokument, s katerim občina razpolaga (izvor samega dokumenta pri tem ni pomemben), spada v njeno delovno področje in se nahaja v materializirani obliki, tak dokument izpolnjuje kriterije za informacijo javnega značaja. Presoja izjem iz 6. člena ZDIJZ pa nadalje pokaže, ali je takšna informacija tudi prosto dostopna.
Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da prosilec zahteva informacije, s katerimi organ razpolaga, saj jih je pridobil v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje programa društev, kar organ podrobno navaja tudi v izpodbijani odločbi. Organ tako z letnim poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2008, ki zajema tudi finančno poročilo, razpolaga zaradi prijave stranskega udeleženca na javni razpis za sofinanciranje programov društev, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Šentjur v letu 2009. Z dokumentom »letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2006« organ razpolaga zaradi prijave stranskega udeleženca na razpis za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šentjur za leto 2006, z dokumentom »finančno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2007«, pa organ razpolaga, ker ga je pridobil zaradi prijave stranskega udeleženca na javni razpis za sofinanciranje programov društev, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Šentjur v letu 2008.
Navedeno pomeni, da informacije, ki jih prosilec zahteva, nedvomno spadajo v delovno področje organa, kar med drugim izhaja tudi iz ZLS, ki v 21. členu primeroma določa, katere naloge opravlja občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. Med takšne naloge občine npr. sodi tudi omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine in opravljanje nalog s področja gostinstva, turizma in kmetijstva v skladu z zakonom (2. alineja 2. odstavka 21. člena ZLS). Nadalje npr. Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZKme-1) v 24. členu določa, da lahko občina uvede ukrepe razvoja podeželja, sredstva za takšne ukrepe pa občina zagotovi v svojem proračunu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je jasno razvidno, da je občina z namenom spodbujanja kmetijstva izvedla različne javne razpise, na katere se je prijavil tudi stranski udeleženec in svojim prijavam priložil dokumentacijo, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Občina je tako dokumentacijo, ki jo prosilec zahteva, od stranskega udeleženca dejansko pridobila za namen izvedbe javnega razpisa, ker pa so bili dokumenti pridobljeni v okviru izvajanja zakonitih pristojnosti občine, so s tem postali informacije javnega značaja. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja, da se morajo subjekti, ki sodelujejo na razpisih organov javnega sektorja, tudi zavedati, da je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Tako je poleg seznanitve s končno odločitvijo pomembno tudi, da ima javnost pravico seznaniti se z dokumentacijo, ki je bila organu posredovana ob sami prijavi na javni razpis. Le na tak način je namreč omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti iz ZDIJZ zasledoval, to pa je med drugim tudi spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter posledično smotrne porabe javnih sredstev.
Upoštevaje vse navedeno gre ugotoviti, da v predmetni zadevi ni nobenega dvoma, da organ, kot organ lokalne samouprave, spada med organe, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa 1. člen ZDIJZ, da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje ter da obstajajo v materializirani obliki in s tem izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo, ne glede na pravni interes. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa zakon. V nadaljevanju je Pooblaščenec zato presojal, ali so obravnavani dokumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena ZDIJZ za informacijo javnega značaja, v skladu s 6. členom ZDIJZ, tudi prosto dostopne informacije.
3. Poslovna skrivnost kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi presojal, ali predstavljajo s strani prosilca zahtevane informacije poslovno skrivnost stranskega udeleženca. V skladu z navedenim je stranskega udeleženca tudi pozval, naj se o tem izjasni, ta pa je navedel zgolj, da informacij ne dovoli posredovati prosilcu. Organ je nadalje presodil, da informacije, ki jih prosilec zahteva, ne predstavljajo izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub dejstvu, da se stranski udeleženec v svoji pritožbi niti ni opredeljeval do obstoja poslovne skrivnosti, pač pa je zgolj pavšalno navajal, da je odločitev organa materialno pravno napačna, je tudi Pooblaščenec po uradni dolžnosti v zvezi z zahtevanimi informacijami presojal morebiten obstoj izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Takšna odredba namreč ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1k 1. odst. 39. čl.).
Pooblaščenec na podlagi s strani organa posredovane spisovne dokumentacije ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka, torej letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2008, ki zajema finančno poročilo, letno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2006 in finančno poročilo društva Ribiška družina Voglajna za leto 2007, niso vidno označeni kot poslovna skrivnost, prav tako pa stranski udeleženec organu ni predložil sklepa oz. drugega dokumenta, iz katerega bi izhajalo varstvo poslovne skrivnosti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da obravnavani dokumenti ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih za poslovno skrivnost zahteva 1. odstavek 39. člena ZGD-1, ne glede na to pa je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevane informacije presojal tudi z vidika objektivnega kriterija in ugotavljal, ali informacije na zahtevanem posnetku prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.
Pri t.i. objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196).
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka družbi očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je namreč dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije in
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec ugotavlja, da določeni podatki iz letnega poročila društva že zaradi zagotavljanja javnosti podatkov v skladu s posebnimi zakoni ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti društva niti po objektivnem kriteriju. Tako mora na podlagi 5. odstavka 26. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru-1) društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. 29. člen ZDru-1 nadalje določa, da mora društvo letno poročilo za preteklo poslovno leto do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). AJPES letnih poročil društev sicer ne objavlja javno na svojem spletnem portalu, zagotavlja pa javnost podatkov in njihovih letnih poročil s ponovno uporabo podatkov iz letnih poročil društev (vir: spletna stran AJPES).
Nadalje Pooblaščenec še pojasnjuje, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pooblaščenec ugotavlja, da se stranski udeleženec, kljub temu da je bil pravilno pozvan v postopek na prvi stopnji, nikjer (niti v sami pritožbi) ni skliceval na obstoj poslovne skrivnosti v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Ker obstoja poslovne skrivnosti stranski udeleženec sploh ni zatrjeval, posledično tudi ni z ničimer izkazal, da gre za podatke, pri katerih je potreba po varstvu očitna in bi lahko nastala občutna škoda, če bi se z njimi seznanila nepooblaščena oseba. Brez konkretnih argumentov in brez obrazložitve škodljivih posledic pa ni mogoča ocena, da gre za podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca.
Na podlagi vsega navedenega in ob presoji zgoraj navedenih okoliščin v zvezi z dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, je Pooblaščenec ocenil, da s strani prosilca zahtevane informacije ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca in kot take tudi ne pomenijo izjeme od prostega dostopa v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Osebni podatek kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je v nadaljevanju po uradni dolžnosti še presojal, ali je glede podatkov v dokumentih, ki so predmet pritožbe stranskega udeleženca, morebiti podana izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ v 3. točki 6. člena tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Pooblaščenec ugotavlja, da se v posredovanih dokumentih na različnih mestih v zahtevanih dokumentih nahajajo naslednji osebni podatki:
- ime in priimek predsednika UO Ribiške družine Voglajna,
- imena in priimki drugih fizičnih oseb, članov društva,
- ime in priimek ribiškega inšpektorja,
- številke mobilnih telefonov fizičnih oseb,
- ime in priimek ter kontaktni podatki samostojne podjetnice posameznice.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je potrebno osebne podatke o imenu in priimku članov društva, ki kot zastopniki društva niso javno navedeni v AJPES-u (tam je kot zastopnik naveden samo predsednik UO Ribiške družine Voglajna), iz zahtevanih dokumentov z izvedbo delnega dostopa izločiti, saj ne obstaja ustrezna pravna podlaga, ki bi takšno posredovanje osebnih podatkov dovoljevala. Iz istega razloga je potrebno iz dokumentov z izvedbo delnega dostopa izločiti podatke o številkah mobilnih telefonov.
Iz dokumentov pa ni potrebno izločiti podatka o imenu in priimku predsednika UO Ribiške družine Voglajna, ki je kot zastopnik društva naveden v AJPES-u. Prav tako ni potrebno izločiti podatka o imenu in priimku ribiškega inšpektorja, ker je javni uslužbenec, nadalje pa ni potrebno iz dokumentov izločiti niti podatkov o samostojni podjetnici, ker zaradi varnosti pravnega prometa, tako v skladu s sodno prakso kot tudi prakso Pooblaščenca, ne predstavljajo osebnih podatkov.
5. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentih, ki so predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
6. Stroški postopka
Stranski udeleženec je po pooblaščencu v pritožbi priglasil naslednje stroške v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, s spremembami in dopolnitvami; ZOdvT):
- nagrada za postopek 195,00 EUR x 1,3 = 253,50 EUR (tarifna št. 2201),
- poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR,
- DDV na odvetniške storitve 20%,
- taksa.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih ta zakon ne ureja, napoti na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku. Drugi odstavek 53. člena še določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Drugi odstavek 54. člena še podrobno določa, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Stranski udeleženec je torej upravičen imeti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil stranski udeleženec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo 1. odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroške pravnega zastopanja ZUP torej šteje med stroške postopka in ne med osebne stroške stranke, ki so npr. stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka. 114. člen ZUP pa nadalje določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek stopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.
Pooblaščenec ugotavlja, da je bila v konkretnem primeru v določenem delu odločba prvostopenjskega organa odpravljena in nadomeščena z odločitvijo Pooblaščenca, kot je razvidna iz izreka te odločbe. Vendar pa je bila odločitev prvostopenjskega organa s to odločbo Pooblaščenca spremenjena le v neznatnem delu. Organ je namreč dolžan prosilcu omogočiti vpogled v zahtevane dokumente v celoti, iz njih pa je potrebno izločiti le varovane osebne podatke, ki se nahajajo v dokumentih. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da stranski udeleženec s svojo pritožbo ni uspel, saj je bila odločitev prvostopenjskega organa na podlagi pritožbe stranskega udeleženca spremenjena le v neznatnem delu. Pooblaščenec je tako odločil, da stranski udeleženec sam krije stroške postopka, kamor sodijo tudi stroški, ki jih je priglasil njegov pooblaščenec.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
V tem pritožbenem postopku drugi stroški postopka niso nastali.
7. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v 2. odstavku izreka odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe. Pooblaščenec je zavrnil zahtevo stranskega udeleženca po povračilu stroškov.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek sodišča v Celju, Trg celjskih knezov 10, Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka