Prosilec - Občina Ravne na Koroškem
+ -Številka: 090-74/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Dokument v izdelavi, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-74/2010/4
Datum: 27. 7. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju organ) št. 090-0001/2009 z dne 3. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ mora prosilcu v petnajstih (15) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
1.1 Vloge za pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda Visoka šola Ravne na Koroškem, pri čemer mora:
a) v Prilogi 3.a – Izpolnjen Obrazec št. 4 (podatki o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih, predvidenih za izvedbo programa) prekriti: priimke in imena, trenutno neposredno in dodatno pedagoško obveznost, delovno mesto, trenutno delovno razmerje, datum zadnje izvolitve in habilitacijsko področje izvolitve;
b) v Prilogi 3.b – Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv prekriti naslednje osebne podatke, ki se nahajajo v dokazilih (sklepih, potrdilih, odločbah):
o ime, priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, področje izvolitve ali vloge za izvolitev;
o imena in priimki članov strokovne komisije (v dokumentih št. 8-122-nj-2007 z dne 12. julij 2007 Fakultete za management Koper in št. H-01/2007-PN z dne 5. 11. 2007 Visokošolskega središča Novo Mesto);
c) v Prilogi 3.d – Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja prekriti naslednje osebne podatke oseb, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek, področje izvolitve, trenutni delodajalec in delovno mesto ter podpis;
d) v Prilogi 3.e – Soglasje delodajalcev prekriti naslednje osebne podatke oseb, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek ter delovno mesto;
e) v Prilogi 4.d – Predpogodba o najemu – Metal Ravne d.o.o. v dokumentu "Seznam laboratorijske opreme za potrebe visoke šole strojne smeri" prekriti naslednje osebne podatke: tri imena in priimke ter podpis podpisnice dokumenta.
1.2 Vloge za pridobitev soglasja k študijskem programu prve stopnje "Inovativni razvoj izdelkov" samostojnega visokošolskega zavoda "Visoka šola Ravne na Koroškem", pri čemer mora:
a) na straneh 27-30 in 51-52 prekriti imena in priimke nosilce predmetov oz. visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
b) v Prilogi 5.a – Obrazec št. 4 prekriti: priimke in imena, trenutno neposredno in dodatno pedagoško obveznost, delovno mesto, trenutno delovno razmerje, datum zadnje izvolitve in habilitacijsko področje izvolitve;
c) Prilogo 5.b – Reference nosilcev v celoti izvzeti iz posredovane dokumentacije;
d) v Prilogi 5.c – Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv prekriti naslednje osebne podatke, ki se nahajajo v dokazilih (sklepih, potrdilih, odločbah):
o ime, priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, področje izvolitve ali vloge za izvolitev;
o imena in priimki članov strokovne komisije (v dokumentih št. 8-122-nj-2007 z dne 12. julij 2007 Fakultete za management Koper in št. H-01/2007-PN z dne 5. 11. 2007 Visokošolskega središča Novo Mesto);
e) v Prilogi 5.d – Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja prekriti naslednje osebne podatke oseb, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek, področje izvolitve, trenutni delodajalec in delovno mesto ter podpis;
f) v dokumentih, ki predstavljajo soglasje delodajalcev, prekriti naslednje osebne podatke oseb, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek ter delovno mesto;
g) v Prilogi 6.d – Predpogodba o najemu – Metal Ravne d.o.o. v dokumentu "Seznam laboratorijske opreme za potrebe visoke šole strojne smeri" prekriti naslednje osebne podatke: tri imena in priimke ter podpis podpisnice dokumenta;
h) v Prilogi 9.b – Učni načrti prekriti imena in priimke nosilcev predmetov.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 22. 1. 2010 skladno z ZDIJZ prosil organ za fotokopije naslednjih dokumentov:
1. Posebno pogodbo oz. vse pogodbe, ki jih je sklenila Občina Ravne na Koroškem z namenom za pripravo vse potrebne dokumentacije za vlogo za akreditacijo Visoke šole Ravne na Koroškem in študijskega programa: Inovativni razvoj izdelkov.
2. Celovito vlogo, ki je bila oddana oz. odposlana v namen pridobitve akreditacije Visoke šole Ravne in študijskega programa: Inovativni razvoj izdelkov.
3. Vse fakture oz. računovodske izkaze, iz katerih bodo razvidni stroški oz. zneski plačil del z namenom in v zvezi pridobivanja vse potrebne dokumentacije in ost. za akreditacijo Visoke šole Ravne na Koroškem.
Organ je izdal odločbo št. 090-0001/2009 z dne 3. 3. 2010, s katero je delno zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zvezi z vsemi tremi točkami prosilčeve zahteve je organ zapisal, da prosilcu ne dovoli vpogleda v tisti del vloge, oddane za namen pridobitve akreditacije, ki se nanaša na:
- podatke, opredeljene kot poslovna skrivnost;
- osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Organ je zapisal, da gre pri tem za obvezno določene izjeme, pri katerih pristojni organ nima pravice diskrecijskega odločanja. Vloga tako vsebuje osebne podatke posameznikov (EMŠO, naslov, davčne številke, datume rojstva, priporočila in podobno), ti posamezniki pa niso podali privolitve k razkritju njihovih osebnih podatkov. Prav tako naj bi dokumentacija vsebovala podatke, ki se nanašajo na poslovno skrivnost, saj bi lahko razkritje njihove vsebine pomenilo nastanek občutne škode, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Organ je namreč pojasnil, da je bila vloga sestavljena z namenom prijave na razpis za akreditacijo Visoke šole Ravne na Koroškem in vsebuje tako imenovani "know-how" pripravljavcev, ki bi ga lahko konkurenčni subjekt neupravičeno izkoristil in nelojalno konkuriral na javnem razpisu ter si pridobil morebitno neupravičeno prednost, to pa bi lahko posledično pomenilo, da Visoka šola Ravne na Koroškem ne bi dobila potrditve s strani Ministrstva. Nenazadnje, je zapisal organ, pa dokument vsebuje še podatke, ki so šele v nastajanju in so še predmet posvetovanja ter drugačnega oblikovanja oziroma dopolnjevanja, saj je bila vloga poslana šele v pregled, kar bi lahko vzbudilo napačno razumevanje njene vsebine. Organ je torej ugotovil, da gre pri zahtevanih dokumentih za izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2., 3. in 10. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in je zato dostop do informacij delno zavrnil.
Prosilec se je na odločbo organa dne 19. 3. 2010 pritožil, saj ni prejel celovite vloge, ki je bila poslana v namen pridobitve akreditacije, navedel pa je, da gre pri tem za znatno porabo javnih sredstev, zato so razlogi, ki jih navaja organ, s stališča določb ZDIJZ irelevantni. S spletne strani organa je namreč mogoče razbrati, da je bilo za celotni projekt namenjeno kar 150.000 € javnega denarja, torej sredstev, ki so namenjena za izvedbo (javnih) postopkov za ustanovitev Visoke šole Ravne na Koroškem. Prosilec je navedel, da je Javni zavod KOVIVIS (pripravljavec) že prejel dvakrat po 40.000 €. Poleg tega pa prosilec meni, da gre bolj ali manj za rutinski postopek akreditacije in ne za poslovno skrivnost ali celo za "know-how" pripravljavcev (z javnim denarjem). Ker gre za javne zavode in javna sredstva prosilec meni, da gre za javne osebe, ki jih ne gre prikrivati javnosti v smislu varstva osebnih podatkov. Poleg tega je prosilec še zapisal, da ne ve, zakaj organ navaja, da gre za dokument v postopku izdelave, če je v časopisu Večer z dne 11. 12. 2009 prebral, da je "Koroško višje in visokošolsko središče na podlagi posebne pogodbe z občino Ravne na Koroškem pripravilo tudi vso potrebno dokumentacijo za akreditacijo Visoke šole Ravne in študijskega programa inovativni razvoj izdelkov. Kot je pojasnila ga. Mešl, so vlogo oddali v akreditacijo prejšnji mesec". Iz tega naj bi namreč sledilo, da so vlogo, ki jo želi prosilec dobiti po ZDIJZ, takšno, kot je bila oddana v akreditacijo, oddali v akreditacijo že 11. 12. 2009.
Organ je Pooblaščencu dne 30. 3. 2010 odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje, temu pa priložil odgovor na pritožbo prosilca. Organ je namreč želel pojasniti, da poraba javnih sredstev ni že avtomatsko razlog, da je nek dokument informacija javnega značaja. Organ je za primer navedel porabo sredstev v obrambne namene, ki presegajo celoten občinski proračun, a so dokumenti izvzeti in označeni kot vojaška skrivnost. Nadalje je organ izrazil mnenje, da nikakor ne gre za rutinski postopek akreditacije, saj je potrebno pripraviti celovito vlogo za pridobitev soglasja k študijskemu programu, v tej pa navesti celoten program in vizijo delovanja šole, kar je vsekakor know-how pripravljavca vloge. Morebitna seznanitev konkurenčnih zavodov z vsebino vloge bi lahko po mnenju organa pomenila neupravičeno prednost oziroma bi lahko konkurenčni pripravljavci prevzeli vizijo v svojih prijavah, posledično pa bi to pomenilo, da bi vloga Občine Ravne na Koroškem izpadla. V zvezi s trditvijo organa, da gre za dokumente, ki so šele v postopku izdelave in so še predmet posvetovanja, pa je organ to podkrepil z dejstvom, da je vloga sicer oddana na ministrstvo, vendar pa je še v postopku pregledovanja izpolnjevanja navedb v prijavi, dopolnjevanja in spreminjanja. Postopek akreditacije zato po mnenju organa ni zaključen. Za konec je organ še dodal, da je bilo v sami vlogi potrebno navesti tudi imena in priimke profesorjev ter ostale osebne podatke, prav tako pa njihove reference. Ti podatki pa so nedvomno osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
Pooblaščenec je dne 11. 5. 2010 Javnemu zavodu Koroško višje in visokošolsko središče (KOVIVIS) poslal poziv, da se, v kolikor ima interes, vključi v obravnavani pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Javni zavod KOVIVIS je odgovoril, da nimajo interesa vključiti se v pritožbeni postopek. Kljub temu so zapisali, da menijo, da so v vlogi in prilogah za akreditacijo informacije, ki se jih lahko skladno s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ šteje za izjeme od prostega dostopa. KOVIVIS je zapisal, da so v vlogi in prilogah vloge predmetniki in učni načrti predmetov, katerih razkritje bi lahko nepooblaščena oseba uporabila in bi zaradi tega lahko nastala škoda. Nepooblaščena uporaba in morebitno kopiranje, povzemanje ali kakršnokoli drugo razkritje predmetnikov in učnih načrtov bi namreč lahko uporabila konkurenčna (visokošolska) ustanova in s tem ogrozila ustanovitev Visoke šole Ravne na Koroškem in izvajanje predvidenega študijskega programa. Zaradi navedenega menijo, da se lahko deli vloge in prilog opredelijo kot poslovna skrivnost. Dodali so tudi, da Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (prej Svet RS za visoko šolstvo) še ni izdala sklepa o soglasju k ustanovitvi visokošolskega zavoda in sklepa o soglasju k predvidenemu programu, zato se lahko pričakujejo morebitne dopolnitve in spremembe vloge in prilog za akreditacijo visoke šole in programa. Zaradi tega lahko vlogo oziroma podatke iz vloge smatramo za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. 1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na občino, ki je kot temeljni organ lokalne samouprave nedvomno zavezana po 1. odstavku ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa,
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec je ugotovil, da informacija izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki (saj jo je v taki organ tudi posredoval Pooblaščencu).
2. Poslovna skrivnost organa javnega sektorja (javnega zavoda in občine)
ZDIJZ v 2. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost. Kaj šteje za poslovno skrivnost določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1), na katerega napotuje ZDIJZ. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti ZDIJZ v točki 1. odstavka 6. člena napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe, iz česar izhaja, da so samo gospodarski subjekti tisti, ki se (praviloma) lahko sklicujejo na poslovno skrivnost.
Opisana ureditev po ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD, ima namreč za posledico, da lahko poslovno skrivnost določi le gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe, saj teh ZGD ne ureja. Tudi če zavzamemo širšo opredelitev, po kateri imajo lahko poslovno skrivnost tudi organi javnega sektorja, v delu, v katerem s tržno dejavnostjo nastopajo na trgu in konkurirajo drugim subjektom, v konkretnem primeru pridemo do enakega rezultata. V obravnavanem primeru namreč ne gre za "subjekt, ki nastopa na trgu" oz. za subjekt, pri katerem bi se pojavila težava, če varovanje poslovne skrivnosti ne bi bilo možno zaradi preozke ureditve izjeme varovanja poslovne skrivnosti. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da tudi ob ekstenzivni interpretaciji določb o varovanju poslovne skrivnosti, z zahtevanima vlogama organ in predvsem pripravljavec ne nastopata oziroma nameravata nastopati na trgu. Javni zavod KOVIVIS namreč z ustanavljanjem visokošolskega zavoda izvršuje svoje poslanstvo razvoja terciarnega izobraževanja v regiji in s tem opravlja javno službo, ki se izvaja v javnem interesu (glej npr. 3. člen Statuta Javnega zavoda Koroško višje in visokošolsko središče ). Visokošolsko izobraževanje, namenjeno dvigu izobrazbene ravni prebivalstva in pospeševanju razvoja, napredka in splošne blaginje družbe, je izrazito v javnem interesu in zanj že po pozitivni zakonodaji, ki velja na tem področju, ne veljajo zakonitosti oziroma pravila delovanja subjektov, ki delujejo na trgu. Za subjekte javnega sektorja je tudi sicer težko trditi, da med seboj ali s subjekti zasebnega sektorja lahko konkurirajo na trgu oziroma da je njihov namen pridobiti/obdržati kakršnokoli konkurenčno prednost pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Glavni cilj delovanja organov javnega sektorja je namreč izpolnjevanje njihovih zakonsko opredeljenih nalog in pristojnosti v javnem interesu (in ne v interesu samega organa, da bi denimo pridobil sredstva na določenem razpisu; javni interes je izpolnjen ne glede na to, kateri organ denimo dobi sredstva, akreditacijo ipd., pomembno je, da je postopek zakonit in je bil izbran najboljši kandidat). Posebej to velja na področju izobraževanja, ki se izvaja kot javna služba in katere ustanovitelji so subjekti javnega prava.
Tudi presoja konkretne dokumentacije pripelje do enakega rezultata. Pooblaščenec je namreč podredno ugotavljal tudi, ali bi bili, če bi javni zavod in občina v delu aktivnosti, v katerem ne nastopata na prostem trgu, izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme poslovne skrivnosti skladno z 39. členom ZGD-1.
1. odstavek 39. člena ZGD določa, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se torej odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Zahtevana dokumentacija ni bila označena skladno s to določbo, zato poslovna skrivnost po 1. odstavku 39. člena ni podana.
Organ pa se je skliceval na t.i. objektivni kriterij iz 2. odstavka 39. člena ZGD, ki določa, da za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda, kar pomeni, da je potrebno opraviti t.i. škodni test. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja na trgu. Organ (in smiselno tudi pripravljavec, Javni zavod KOVIVIS) sta navedla, da bi lahko seznanitev konkurenčnih zavodov z vsebino vloge pomenila neupravičeno prednost oziroma bi lahko konkurenčni pripravljavci prevzeli vizijo v svojih prijavah, to pa bi lahko posledično pomenilo, da bi vloga Občine Ravne na Koroškem izpadla. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da postopek akreditacije visokošolskega programa ni konkurenčni postopek oziroma se za podelitev ene akreditacije ne prijavi več subjektov in si zato medsebojno ne konkurirajo. 14. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZVis) določa pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda; le-ta se lahko ustanovi, če so:
- opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja mednarodna klasifikacija Isced, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna Frascatijeva klasifikacija,
- zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za izvedbo programa,
- zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa.
Ustanovitelj visokošolskega zavoda si mora pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo (oz. pri sedanji Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu; NAKVIS) pridobiti strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda (akreditacija visokošolskega zavoda). NAKVIS pri oblikovanju strokovnega mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije upošteva Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/2004, s spremembami; Merila). Merila za akreditacijo visokošolskega zavoda so navedena v 3. členu; NAKVIS preuči dokumentacijo in sestavi strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev, ki je torej lahko bodisi pozitivno, bodisi negativno. Če bi bil že predhodno v istem lokalnem okolju ustanovljen podoben visokošolski zavod s primerljivim programom, bi to morda pomenilo manjše zanimanje kandidatov za študij in manjše zaposlitvene potrebe (5. točka 3. člena Meril), vendar pa je to po presoji Pooblaščenca glede na specifičnost programa "Inovativni razvoj izdelkov" zelo malo verjetno. Poleg tega v postopku odločanja organa očitno kakšen "sorodni" visokošolski zavod ni vložil vloge za akreditacijo visokošolskega zavoda ali programa. Možnosti, da bi razkritje dokumentacije (vloge) vplivala na potek pridobivanja strokovnega mnenja NAKVIS, po presoji Pooblaščenca ni, zato tudi razkritje zahtevane dokumentacije nikakor ne bi moglo vplivati na "konkurenčni" položaj Javnega zavoda KOVIVIS ali občine kot ustanoviteljice. Objektivni kriterij opredelitve podatkov kot poslovne skrivnosti torej ni podan in zavrnitev dostopa do dokumentacije na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zato ni utemeljena.
Pooblaščenec tudi pripominja, da se v Vlogi za pridobitev mnenja pojavi tudi podatek o oceni finančnih stroškov za zagon visokošolskega zavoda; četudi bi ta informacija pri gospodarskem subjektu, ki deluje na trgu, lahko predstavljala poslovno skrivnost, pa je v Vlogi jasno zapisano, da bo potrebna sredstva za zagon in ustanovitev visoke šole zagotovila Občina Ravne na Koroškem in ustanovitelji. Jasno je torej, da gre za projekt, ki ga ne moremo uvrstiti med projekte z zasebno gospodarsko pobudo, temveč gre za konkretno izvajanje javne službe.
3. Dokument v postopku izdelave
Organ se je v obrazložitvi odločbe skliceval, da dokument vsebuje podatke, ki so šele v nastajanju in so še predmet posvetovanja ter drugačnega oblikovanja oziroma dopolnjevanja, saj je bila vloga poslana šele v pregled, kar bi lahko vzbudilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Organ se v izpodbijani odločbi med drugim torej sklicuje na izjemo po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje Pooblaščenca, predstavlja zatrjevano izjemo.
Iz zakonske dikcije določbe 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da ima izjema tri elemente oziroma pogoje, ki morajo biti podani kumulativno:
a) dokument mora biti še v postopku izdelave,
b) dokument mora biti še predmet posvetovanja,
c) specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Glede na abstraktnost določila oziroma možne različne opredelitve v praksi o tem, kdaj velja, da je dokument v postopku izdelave, pomoč pri opredelitvi dokumentov, ki so še v postopku izdelave, s podrobnejšim kriterijem vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05 in 119/07, 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba). Le-ta v 1. odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument v vseh pogledih predstavlja zaključen dokument, ki v tej fazi postopka pridobitve akreditacije ni več v postopku izdelave. Postopek pridobivanja akreditacije visokošolskega zavoda že sam po sebi poteka v več fazah in v postopku se sestavijo različni dokumenti (tako s strani Sveta za visoko šolstvo oziroma sedanje Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu kot s strani visokošolskega zavoda v ustanavljanju). Napačno bi bilo stališče, da so vsi dokumenti, ki nastanejo pred samo akreditacijo visokošolskega zavoda, v postopku izdelave. Dejstvo je namreč, da sta Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu in Vloga za pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, v notranjem postopku pridobivanja akreditacije zaključena dokumenta, ki se sama po sebi ne bosta več spreminjala, saj sta bila poslana kot uradna dokumentacija v upravnem postopku. V primeru morebitnega poziva pristojnega organa (sedanje Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu) na dopolnitev dokumentacije, se že izdelane vloge ne bi vsebinsko spremenile, bi pa se dopolnile v novo celoto. Argument organa, da je bila dokumentacija poslana šele v pregled, ne zdrži presoje, saj je bila dokumentacija oddana v odločanja o akreditaciji visokošolskega zavoda in programa.
Ker zahtevana dokumentacija ne predstavlja dokumentov, ki so še v postopki izdelave, Pooblaščenec nadalje ni presojal, ali bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ta presoja ni potrebna, saj morajo biti pogoji za izjemo iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno; če se ugotovi, da en kriterij ni podan, ugotavljanje obstoja drugih ni smiselno, saj rezultat presoje ne bi mogel voditi do drugačnega rezultata – neobstoja izjeme.
4. Osebni podatki in delni dostop do dokumentacije
Kot pravilno opozarja organ v izpodbijani odločbi, se v zahtevani dokumentaciji pojavljajo osebni podatki posameznikov (EMŠO, naslov, davčne številke, datume rojstva, priporočila in podobno), ki niso podali privolitve za razkritje svojih osebnih podatkov.
Vendar pa organ (tudi zato, ker je v celoti zavrnil dostop do dokumentacije iz drugih razlogov) ni uporabil instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki omogoča izognitev zavrnitve dostopa do celotne dokumentacije in omogoči prosilcu seznanitev vsaj s tistim delom, ki ne vsebuje izjem od prostega dostopa. 7. člen ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, organ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V praksi to pomeni, da organ na kopiji dokumenta fizično odstrani, prečrta, trajno prekrije ali drugače napravi nedostopne informacije, za katere velja izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno in ob skrbnem pregledu dokumentacije, je Pooblaščenec odločil, da se z uporabo instituta delnega dostopa, s t.i. tehniko anonimizacije, prekrije varovane osebne podatke, dostop do ostalih delov dokumentacije pa se dopusti. V nadaljevanju Pooblaščenec pojasnjuje, kateri osebni podatki in iz kakšnega razloga so varovani po določbah ZVOP-1 in jih je skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 7. členom ZDIJZ, treba prekriti.
4.1 Vloga za pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda Visoka šola Ravne na Koroškem
Pooblaščenec je odločil, da mora organ brisati nekatere osebne podatke iz dokumentov, ki so v Prilogi 3.a – Izpolnjen Obrazec št. 4, in sicer priimke in imena, trenutno neposredno in dodatno pedagoško obveznost, delovno mesto, trenutno delovno razmerje, datum zadnje izvolitve in habilitacijsko področje izvolitve. Ti podatki bodisi predstavljajo standard neposredne določenosti posameznika glede na določbe 6. člena ZVOP-1, bodisi dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, v kolikor jih organ ne bi prekril. Iz navedenih podatkov, ki so kombinirani na način, kot je opisan v nadaljevanju, je mogoče brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotoviti, na koga se nanašajo. Zaradi specifike predmetnih področij posameznih nosilcev je Pooblaščenec odločil, da je potrebno brisati tudi podatek o habilitacijskem področju izvolitve, saj bi lahko vsakdo, brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način (npr. z iskalnikom na svetovnem spletu) ugotovil, na katerega posameznika se podatki nanašajo.
Glede podatkov v Prilogi 3.b – Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv je Pooblaščenec organu naložil, naj briše osebne podatke posameznikov, ki so bili izvoljeni v naziv, in sicer ime, priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, področje izvolitve ali vloge za izvolitev. Sámo dejstvo, da je bil posameznik imenovan v določen naziv po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih avtonomno sprejmejo univerze in samostojni visokošolski zavodi, namreč ne pomeni nujno, da je na javnem zavodu tudi zaposlen (ne gre torej nujno za javne uslužbence, katerih podatki, povezani z delovnim razmerjem, bi bili javni). Iz dokazil (sklepov, odločb, potrdil) namreč ne izhaja podatek, ali je posameznik javni uslužbenec. V nekaterih dokumentih, predvsem potrdilih, pa je celo jasno, da posameznik ni javni uslužbenec. Iz tega razloga so ime, priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, področje izvolitve ali vloge za izvolitev, podatki, do katerih mora organ zaradi varstva osebnih podatkov zavrniti dostop.
V dokumentih v Prilogi 3.b pa se pojavljajo tudi imena in priimki posameznikov, ki so vodili postopek izdaje sklepa ali odločbe o izvolitvi v naziv in (ali samo) dekana ali dekanice oziroma druge pristojne osebe fakultete, ki je izdala akt o izvolitvi v naziv. Razkritje teh imen in priimkov ne predstavlja kršitve določb ZVOP-1, saj gre skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nasprotno pa za člane imenovane strokovne komisije tega ni mogoče ugotoviti; lahko gre namreč tudi za posameznike, ki niso javni uslužbenci skladno s 1. členom Zakona o javnih uslužbencih; ZJU). Zato je Pooblaščenec odločil, da je potrebno imena in priimke članov imenovanih strokovnih komisij brisati (v dokumentih št. 8-122-nj-2007 z dne 12. julij 2007 Fakultete za management Koper in št. H-01/2007-PN z dne 5. 11. 2007 Visokošolskega središča Novo Mesto).
V Prilogi 3.d – Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja se nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi lahko pomenilo kršitev določb ZVOP-1, a le v primeru, kadar ne gre za situacijo, ki jo predvideva 3. odstavek 6. člena ZVOP-1 (ko ne gre za podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca). Pooblaščenec je že v odločbi št. 021-89/2008/17, ki je bila izdana tudi na podlagi sodbe Upravnega sodišča št. U 72/2009-12, odločal o dostopu do izjav o sklenitvi pogodbenih razmerij, ki jih podajo posamezniki v postopku akreditacije študijskega programa ali visokošolskega zavoda. Pooblaščenec je v navedeni zadevi odločil, da mora organ omogočiti dostop do izjav o pripravljenosti za sodelovanje (v postopku za akreditacijo novih študijskih programov drugih visokošolskih zavodov), pri čemer je šlo za zaposlene na univerzi (torej javne uslužbence). Popolnoma prost dostop (brez prekrivanja osebnih podatkov) pa je mogoč le v primerih izjav visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, pri katerih je v izjavah kot oblika sodelovanja navedena podjemna pogodba, avtorska pogodba ali dopolnilna zaposlitev. V primeru nameravane sklenitve tovrstnih pogodb morajo namreč javni uslužbenci, specifično tudi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, pridobiti soglasje delodajalca, pri katerem so zaposleni. Ta okoliščina (obveznost pridobitve soglasja delodajalca) pa tudi po mnenju Upravnega sodišča pomeni, da gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zato je razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki so podali izjave o pripravljenosti sklenitve navedenih oblik pogodb, glede na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno. Navedeno pa ne velja, kadar je nameravana oblika sodelovanja sklenitev rednega delovnega razmerja (delovno razmerje za polni delovni čas), saj se v teh primerih zaradi svobode sklepanja rednih delovnih razmerij seveda ne potrebuje soglasje delodajalca, kar pomeni, da ti podatki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in zato razkritje osebnih podatkov v tem primeru ni dopustno.
Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilcu posredovati vse izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja. Z uporabo tehnike anonimiziranja (prekrivanja osebnih podatkov) pa mora organ na izjavah prekriti naslednje osebne podatke:
- pri osebah, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek, področje izvolitve, trenutni delodajalec in delovno mesto ter podpis.
- pri osebah, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da so zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja, se osebni podatki ne brišejo. Pooblaščenec je ob pregledu izjav namreč ugotovil, da noben od bodočih sodelavcev ni podal izjave o nameravani sklenitvi rednega delovnega razmerja, za katerega pridobitev soglasja trenutnega delodajalca ne bi bila potrebna, temveč zgolj za sklenitev avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in dopolnilno delovno razmerje, za kar je potrebna pridobitev soglasja delodajalca. Osebni podatki javnih uslužbencev na izjavi so tako, skladno s prakso Upravnega sodišča, podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
V Prilogi 3.e – Soglasje delodajalcev se nahajajo osebni podatki posameznikov, ki so skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) od delodajalcev prejeli soglasje za sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe ali delovnega razmerja za krajši delovni čas. Kot smo pojasnili že v prejšnjem odstavku, so osebni podatki v soglasjih, ki so jih prejeli posamezniki od delodajalca, ki je organ, zavezan po ZDIJZ, podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato je Pooblaščenec odločil, da mora organ prekriti le naslednje osebne podatke:
- pri osebah, pri katerih iz dokumenta (izjave) izhaja, da niso zaposleni v javnem zavodu ali drugem organu javnega sektorja: ime in priimek ter delovno mesto.
Imena in priimki posameznikov, ki nastopajo v funkciji zakonitega zastopnika gospodarskega subjekta, niso varovani osebni podatki skladno z določbami ZVOP-1, zato se njihovi osebni podatki ne prekrijejo. Osebni podatki posameznikov, katerih delodajalec je organ javnega sektorja, so, kot že navedeno, izvzeti iz varovalnega režima ZVOP-1, saj daje 3. odstavek 6. člena ZDIJZ pravno podlago za posredovanje teh podatkov.
V Prilogi 4.d – Predpogodba o najemu – Metal Ravne d.o.o. se v dokumentu "Seznam laboratorijske opreme za potrebe visoke šole strojne smeri" pojavijo tri osebna imena in priimki ter pri podpisnici dokumenta tudi podpis oseb, ki niso zastopniki podjetja. Njihove osebne podatke (ime, priimek in 1x podpis) je zato potrebno skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 izbrisati.
V Vlogi za pridobitev mnenja se pojavljajo tudi nekateri osebni podatki (imena in priimki), ki ne sodijo v kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov po ZVOP-1, in sicer imena in priimki samostojnih podjetnikov posameznikov (v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti), zastopnikov gospodarskih družb in javnih uslužbencev. Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da v skladu s splošno prakso niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne podatke opredeljuje že sam pravni red. Zakonodaja s področja gospodarskega prava v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne podatke ustanoviteljev, družbenikov ter zastopnikov gospodarskih družb in s.p.-jev. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena ZGD, ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register, med drugim tudi identifikacijske podatke oseb, pooblaščenih za zastopanje. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (3. odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Prav tako so javna imena in priimki javnih uslužbencev, saj gre za podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (gre za podatek, ki med drugim izhaja iz evidence zaposlenih) in je skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ javen. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje osebnih podatkov samostojnih podjetnikov posameznikov, zastopnikov gospodarskih družb in javnih uslužbencev, dopustno, saj ZVOP-1 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga); brisanje teh osebnih podatkov na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni potrebno.
4.2 Vloga za pridobitev soglasja k študijskem programu prve stopnje "Inovativni razvoj izdelkov" samostojnega visokošolskega zavoda "Visoka šola Ravne na Koroškem"
Na straneh 27 do 30 Vloge za pridobitev soglasja mora organ prekriti imena in priimke nosilcev predmetov. Pri opisanem predmetniku in navedenih nosilcih posameznih predmetov gre namreč za predlog sodelujočih oseb, ki še niso zaposlene na Visoki šoli Ravne na Koroškem, saj je ta visokošolski zavod še v postopku akreditacije. To pomeni, da osebni podatki bodočih profesorjev na programu Inovativni razvoj izdelkov, ne morejo šteti za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Enako velja za podatke v tabelah na strani 51 in 52.
Glede osebnih podatkov v Prilogi 5.a – Obrazec št. 4 je Pooblaščenec odločil enako kot pri Prilogi 3.a – Izpolnjen Obrazec št. 4 v Vlogi za pridobitev mnenja, saj gre za enak, celo identičen, dokument. Organ mora torej prekriti priimke in imena, trenutno neposredno in dodatno pedagoško obveznost, delovno mesto, trenutno delovno razmerje, datum zadnje izvolitve in habilitacijsko področje izvolitve.
Priloga 5.b – Reference nosilcev zajema predstavitvene osebne podatke posameznikov - nosilcev posameznih programov - kot so ime, priimek, naslov, datum rojstva, telefonska številka, e-naslov, dosežena izobrazba, delovne izkušnje ipd. Poleg tega pa priloženi življenjepisi vsebujejo še mnogo drugih podatkov, ki se dotikajo profesionalne in celo zasebne sfere posameznikov (denimo zakonski stan, otroci, imena staršev, ipd.). Pooblaščenec ugotavlja, da delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ ne bi bil niti možen niti smiseln, saj bi bilo potrebno prekriti skoraj vse podatke iz življenjepisa, pri čemer bi na koncu, po opravljeni anonimizaciji, ostali domala prazni listi papirja. Podatki v življenjepisih so namreč, predvsem pri uveljavljenih strokovnjakih na določenih področjih, tako specifični, da za anonimizacijo ne bi zadoščalo le prekritje imena, priimka in drugih predstavitvenih podatkov, saj je možno tudi na podlagi kombinacije drugih, edinstvenih podatkov, določiti posameznika in ugotoviti njegovo istovetnost. V primeru, da bi se podatki iz življenjepisov razkrili, bi to pomenilo kršitev pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov skladno z določbami ZVOP-1. Zato je Pooblaščenec v tem delu (torej glede celotne Priloga 5.b - Reference nosilcev) zavrnil zahtevo prosilca v celoti oziroma odločil, da organ pri posredovanju ostale dokumentacije, umakne dokumente, ki so vsebovani v Prilogi 5.b - Reference nosilcev.
Glede podatkov v Prilogi 5.c – Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv, Prilogi 5.d – Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja, priloge, ki vsebuje soglasja delodajalcev in Priloge 6.d – Predpogodba o najemu - Metal Ravne d.o.o. je Pooblaščenec odločil smiselno enako, kot pri Vlogi za pridobitev mnenja. Slednja namreč vsebuje enake dokumente v Prilogi 3.b – Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv, Prilogi 3.d – Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja, Prilogi 3.e – Soglasje delodajalcev in Prilogi 4.d – Predpogodba o najemu - Metal Ravne d.o.o.
V Prilogi 9.b – Učni načrti se tudi pojavljajo imena in priimki nosilcev predmetov, ki jih mora organ, iz razlogov, ki jih je Pooblaščenec že pojasnil zgoraj, prekriti, nato pa omogočiti prosilcu dostop do preostalega dela dokumentov.
Tudi v Vlogi za pridobitev soglasja se pojavljajo drugi osebni podatki, ki ne sodijo v kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov po ZVOP-1. Dopustnost njihovega razkritja je Pooblaščenec pojasnil v prejšnji podtočki obrazložitve (glej točko 4.1).
5. Sklepno
Pooblaščenec je v postopku dostopa do dveh sklopov dokumentov (Vloge za pridobitev mnenja in Vloge za pridobitev soglasja), nastalih za namene postopka akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa, ugotovil, da v obravnavanih dokumentih ne obstaja izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost) in 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v postopku izdelave). V obeh vlogah pa se pojavljajo tako "varovani" kot "nevarovani" osebni podatki; Pooblaščenec je zato odločil, da je potrebno varovane osebne podatke skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ prekriti, prosilcu pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumentacije. Delni dostop ni možen le pri enem sklopu dokumentacije, in sicer v delu, kjer so Vlogi za pridobitev soglasja priložene reference, življenjepisi, posameznikov (bodočih zaposlenih).
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP prvostopenjsko odločbo odpravil in sam odločil o zahtevi, kot izhaja iz izreka te odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka