Dimnikarski mojster Pečnik Peter s.p. - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-73/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-73/2010/5
Datum: 26. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca Dimnikarski mojster Peter Pečnik s.p., Šalek 108, Velenje (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-27/2010 z dne 1. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 9. 2. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval, naj mu posreduje kopijo veljavne odločbe o izbiri izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarstvo za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki in kopijo veljavnega obrazca, iz katerega je razvidno število zaposlenih delavcev in % njihove zasedenosti, in sicer samo za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki.
Organ je dne 1. 3. 2010 izdal odločbo št. 090-27/2010, s katero je prosilcu delno ugodil, in sicer je prosilcu posredoval dokument »Število naprav po občinah in procentualna zasedenost delavcev po posamezni občini«, (pri čemer je z izvedbo delnega dostopa iz dokumenta izbrisal osebne podatke) ter »sklep Vlade Republike Slovenije št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2007«. Organ je v obrazložitvi odločbe zapisal, da je v postopku ugotovil, da razpolaga z dokumentom, katerega je zahteval prosilec. Po pregledu dokumenta je bilo ugotovljeno, da le-ta vsebuje tudi osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zaradi česar je organ uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in je z izbrisom osebnih podatkov poskrbel za to, da so ti podatki postali anonimizirani. Nadalje je organ navedel, da je bilo delu zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje kopije veljavne odločbe o izbiri izvajalca obvezne gospodarske javne službe - dimnikarstvo za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki, mogoče ugoditi tako, da je bila prosilcu posredovana kopija sklepa Vlade Republike Slovenije št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2007.
Zoper odločbo št. 090-27/2010 je prosilec pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Prosilec navaja, da koncesionar izvaja storitve dimnikarske javne službe z delavci, ki niso bili navedeni na vlogah, na podlagi katerih si je koncesionar pridobil koncesijo na podlagi javnega razpisa. Delavci, ki izvajajo dimnikarske storitve, kar je javna služba, nimajo strokovne izobrazbe dimnikar, kar pa je v nasprotju z 11. členom Uredbe. Ker si je koncesionar pridobil koncesijo na podlagi listin, ki so bile vložene v vlogah medtem, ko dimnikarske storitve opravljajo delavci, ki niso bili navedeni na vlogah oz. delavci, navedeni v vlogah nimajo ustrezne strokovne izobrazbe v skladu z 11. členom Uredbe, je kazensko in materialno odgovoren, ker je v svojih vlogah navajal neresnične podatke. Ker je organ seznanjen z listinami, s katerimi razpolaga in iz katerih je razvidno, da se podatki ne ujemajo, z zavrnitvijo dostopa do podatkov vedoma zavlačuje postopek. Z razlago, da gre pri razkritju imena in priimka, kjer posamezni kader dela, za razkritje osebnih podatkov, se pritožnik ne strinja. Koncesionar sam v svojih javnih objavah – brošurah, poimensko predstavlja kader, kar pomeni, da so delavci, ki izvajajo javno gospodarsko službo, prepoznavni. Prav tako koncesionar navaja na svojih računih ime in priimek delavca, ki izvaja storitve pri uporabnikih. Ker gre pri dimnikarstvu za gospodarsko javno službo, katere namen je zadovoljevanje javnih potreb, potem javno prevladuje nad zasebnim. Ker pa pritožnik ni spraševal po imenih in priimkih, saj si je le-te pridobil iz javno dostopnih brošur koncesionarja, poizvedba po zahtevanih informacijah pa ne predstavlja osebnih podatkov, je organ ponovno kršil ZDIJZ, kar je bilo že ugotovljeno v predhodnih postopkih z odločbo Pooblaščenca št. 021-59/2008/8. Pritožnik se z listino »št. naprav po občinah za leto 2009«, ki jo je prejel, ne strinja, saj je izbrani koncesionar v svoji vlogi na javni razpis moral podatke o delavcih predložiti na za to predpisanem obrazcu, OBR-2 in OBR-3, ki pritožniku niso bili posredovani. Pritožnik je v svoji vlogi zahteval kopijo veljavne odločbe o izbiri koncesionarja, ki je upravni akt, medtem, ko mu je organ posredoval Sklep Vlade RS, ki pa ni upravni akt, ampak je zgolj informacija javnega značaja, ki je dostopna na spletnih straneh in iz njega ni razvidno, zakaj in na kakšen način je bil izbrani koncesionar izbran kot najugodnejši za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki. Pritožnik od Pooblaščenca pričakuje, da bo njegovi pritožbi ugodil in naložil organu, naj posreduje kopije verodostojnih listin, ki jih je zahteval pritožnik, saj organ z njimi tudi razpolaga, ker v nasprotnem primeru izvajalec, ki izvaja dimnikarske storitve na dimnikarskem območju Šmartno ob Paki, teh storitev ne sme izvajati v kolikor organ-MOP z njimi ne razpolaga v obliki in vsebini, kot jih zahteva pritožnik.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 8. 4. 2010.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 25. 5. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera na izrecno vprašanje, ali pri organu obstaja veljavna odločba o izbiri koncesionarja, pojasnil, da je bila za območje Šmartno ob Paki dne 22. 2. 2007 izdana odločba št. 35404-6/2007/6 o izbiri koncesionarja, na njeni podlagi pa je bil dne 22. 2. 2007 izdan še sklep Vlade RS št. 35404-6/2007/4 (ki je bil posredovan prosilcu) ter sklenjena koncesijska pogodba. Omenjena odločba št. 35404-6/2007/6 z dne 22. 2. 2007 je bila kasneje v upravnem sporu odpravljena z odločbo Upravnega sodišča RS št. U83/2007-16 ter zadeva vrnjena organu v ponoven postopek. Organ je v ponovljenem postopku dne 3. 7. 2008 ponovno izdal odločbo o izbiri koncesionarja št. 35404-9/2007/17, zoper katero je bil ponovno sprožen upravni spor. S sodbo Upravnega sodišča RS št. U 206/2008-16 z dne 20. 10. 2009 je bila odpravljena tudi odločba št. 35404-9/2007/17, zadeva pa ponovno vrnjena v ponoven postopek. Od tega dne dalje pa organ v zadevi še ni sprejel nobene odločitve oz. izdal odločbe, zato veljavni upravni akt o izbiri koncesionarja za območje Šmartno ob Paki pri organu ne obstaja. Sklep Vlade RS št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2007, ki je bil posredovan prosilcu, je trenutno edini veljavni akt, ki kaže na izbiro koncesionarja za območje Šmartno ob Paki, ni pa ta akt upravni akt. V kolikor bi prosilka v svoji zahtevi zahtevala veljavni upravni akt (na kar se prosilka sklicuje v pritožbi), pa bi njena zahteva morala biti zavrnjena, ker tak akt pri organu ne obstaja.
Glede pritožbenih navedb prosilca, da mu nista bila posredovana obrazca OBR-2 in OBR-3, pa bi mu glede na zahtevo morala biti, pa je organ Pooblaščencu pojasnil, da sta bila oba omenjena obrazca sestavni del razpisne dokumentacije za podelitev koncesije za izvajanje storitev dimnikarske javne službe. Po določbi 12. člena koncesijske pogodbe je seznam delavcev (kot izhaja iz OBR-3) priloga same koncesijske pogodbe. Ker pa lahko naknadno pride do spremembe kadrov oz. procenta zasedenosti, je v 12. členu koncesijske pogodbe tudi določeno, da je koncesionar dolžan sporočiti koncedentu vsako spremembo glede delavcev in je dolžan njihovo število sproti prilagajati. Ker koncesionar, ki pokriva območje Šmartno ob Paki, pokriva tudi več drugih področij, je kadrovske spremembe za leto 2009 organu sporočil z enotnim dokumentom, ki je bil v postopku na prvi stopnji prosilcu tudi posredovan, saj le-ta predstavlja trenutno veljavni dokument o kadrovskem stanju pri koncesionarju, kar pa je prosilec v svoji zahtevi od organa tudi zahteval.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru nikakor ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Slednje izhaja tudi iz same odločbe organa št. 090-27/2010, s katero je bil prosilcu omogočen dostop do nekaterih informacij, ki jih je prosilec zahteval v zvezi z njegovo zahtevo.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval določene informacije, ki po mnenju organa, ustrezajo informacijam, ki jih je prosilec zahteval. V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali je organ prosilcu dejansko posredoval zahtevane informacije oz. ali organ razpolaga tudi z drugimi relevantnimi informacijami, ki bi lahko ustrezale zahtevi prosilca.
3. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
3. 1. Veljavna odločba o izbiri izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarstvo za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki
Pooblaščenec v tej točki uvodoma ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 9. 2. 2010 izrecno zahteval kopijo veljavne odločbe (odebeljeno tudi v sami zahtevi prosilca, op. Pooblaščenca) o izbiri izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarstvo za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki. Organ je prosilcu posredoval sklep Vlade RS št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2007, ki je edini veljavni akt, ki obstaja pri organu in kaže na izbiro koncesionarja za območje Šmartno ob Paki.
V zvezi s tem je prosilec v pritožbi navedel, da je zahteval kopijo veljavne odločbe o izbiri koncesionarja, ki je upravni akt, medtem ko je s strani organa prejel zgoraj navedeni sklep, ki pa ni upravni akt, pač pa je zgolj informacija javnega značaja, ki je dostopna na spletnih straneh in iz njega ni razvidno, zakaj in na kakšen način je bil izbrani koncesionar izbran kot najugodnejši za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki.
Glede na pritožbene navedbe prosilca je Pooblaščenec na ogledu in camera tako ugotavljal, ali pri organu obstaja veljavna odločba o izbiri koncesionarja za območje Šmartno ob Paki. Na podlagi pojasnil organa je Pooblaščenec ugotovil, da sta bili v zadevi izdani dve odločbi o izbiri koncesionarja (odločba št. 35404-6/2007/6 z dne 22. 2. 2007 in odločba št. 35404-9/2007/17 z dne 3. 7. 2008), ki pa sta bili s sodbama Upravnega sodišča RS št. U 83/2007-16 in št. U 206/2008-16 odpravljeni, kar pomeni, da nobena izmed odpravljenih odločb ne predstavlja več veljavnega upravnega akta. Od dne 20. 10. 2009 dalje, torej od dneva, ko je bila zadeva drugič vrnjena v ponovno odločanje, pa po navedbah organa ni bila sprejeta nobena nadaljnja odločitev v tej zadevi oziroma ni bila izdana ponovna odločba o izbiri koncesionarja za območje Šmartno ob Paki.
Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUS-1) sicer v 4. odstavku 64. člena določa, da mora pristojni organ nov upravni akt sprejeti v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče, vendar pa Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih informacij nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da še ni sprejeta nova odločba o izbiri koncesionarja, ki bi bila trenutno v veljavi, zato je organ prosilcu tudi ne more posredovati. Edini dokument, ki pri organu obstaja in ustreza zahtevi prosilca, pa je organ prosilcu že posredoval. Ta dokument je Sklep Vlade RS št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2007, na podlagi katerega je bila s trenutnim koncesionarjem za območje Šmartno ob Paki sklenjena tudi koncesijska pogodba.
3. 2. Veljaven obrazec, iz katerega je razvidno število zaposlenih delavcev in % njihove zasedenosti za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki
Nadalje je prosilec v svoji zahtevi z dne 9. 2. 2010 zahteval tudi kopijo veljavnega obrazca, iz katerega je razvidno število zaposlenih delavcev in % njihove zasedenosti, in sicer za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki. Organ je prosilcu poslal dokument, ki ga je organ pridobil od koncesionarja »Število naprav po občinah in procentualna zasedenost delavcev po posamezni občini za leto 2009«, pri čemer je organ z izvedbo delnega dostopa iz dokumenta izbrisal osebne podatke.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da je dokument, ki je bil prosilcu posredovan, trenutno veljaven dokument, ki izkazuje kadrovsko stanje pri koncesionarju. Organ je potrdil navedbe prosilca, da se kadrovsko stanje pri sami prijavi na javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev dimnikarske javne službe izkazuje na predvidenih obrazcih OBR-2 in OBR-3, vendar lahko tekom izvajanja javne službe pri koncesionarju pride do kadrovskih sprememb. Zato je v 12. členu koncesijske pogodbe predvideno, da je koncesionar dolžan sporočiti koncedentu vsako spremembo glede delavcev in je dolžan njihovo število sproti prilagajati. Ker koncesionar v konkretnem primeru pokriva več območij, med njimi tudi Šmartno ob Paki, je kadrovske spremembe za leto 2009 na vseh področjih, ki jih pokriva, organu sporočil z enotnim dokumentom, t.j. dokumentom, ki je že bil posredovan prosilcu. Navedeni dokument je edini trenutno veljaven, saj izkazuje zadnje stanje št. naprav po občinah in procentualno zasedenost delavcev po posamezni občini, ki ga je koncesionar sporočil koncendentu.
Pooblaščenec je glede na navedeno ugotovil, da je organ prosilcu dejansko posredoval kopijo trenutno veljavnega obrazca, iz katerega je razvidno število zaposlenih delavcev in % njihove zasedenosti za območje Šmartno ob Paki. Prosilec pa se je v svoji pritožbi navedel, da se s posredovanim dokumentom ne strinja in meni, da bi mu moral organ navedene podatke posredovati na obrazcih OBR-2 in OBR-3. Ker pa iz prosilčeve zahteve z dne 9. 2. 2010 dejansko ne izhaja, da želi prosilec pridobiti navedena obrazca, pač pa izhaja zgolj zahteva po veljavnem obrazcu, je Pooblaščenec v skladu z namenom ZDIJZ, ki se kaže v zadostitvi prosilčevi želji po seznanitvi s konkretno informacijo javnega značaja, smatral, da gre v tem delu pritožbe za novo zahtevo prosilca, zato jo je z dopisom št. 090-73/2010/ z dne 26. 5. 2010 tudi odstopil organu v pristojno odločanje.
Pooblaščenec se na tem mestu opredeljuje še do pritožbenih trditev prosilca, da je organ napačno uporabil institut delnega dostopa, ker je prikril podatke o imenu in priimku delavcev, ki so zaposleni pri koncesionarju. Prosilec se ob tem sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 021-59/2008/8. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da je v omenjeni odločbi dejansko odločal o osebnih podatkih zaposlenih delavcev, vendar je organu v konkretnem primeru odredil, da mora z izvedbo delnega dostopa anonimizirati osebne podatke, med drugim tudi ime in priimek zaposlenega delavca, tako da bo identifikacija (določenost ali določljivost) posameznikov onemogočena. Navedeno pomeni, da ime in priimek zaposlenega delavca dejansko predstavljata osebni podatek delavca, ki je varovan z izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je organ na posredovanem dokumentu pravilno prikril.
4. Sklepno
Pooblaščenec na ogledu in camera preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da je organ veljavne dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilca, prosilcu že posredoval, ni pa Pooblaščenec mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga še z dodatnimi veljavnimi dokumenti oz. informacijami, vendar jih prosilcu namenoma ne želi posredovati.
Ker je organ relevantne dokumente, s katerimi razpolaga, prosilcu že posredoval, z drugimi dokumenti, ki bi lahko bili predmet pritožbe prosilca, pa organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil. V delu, ki se nanaša na obrazca OBR-2 in OBR-3 pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo smatral za novo vlogo za dostop do informacij javnega značaja in jo je odstopil pristojnemu organu v odločanje.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, št. 090-27/2010 z dne 1. 3. 2010. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka