Civilna iniciativa Suha - Ministrstvo za promet
+ -Številka: 090-68/2010/9
Kategorije: Avtorsko delo
Številka: 090-68/2010/9
Datum: 12. 8. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi društva Civilna Iniciativa Suha, Sorška cesta 47, Škofja Loka, ki ga zastopa … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2010 z dne 15. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilcu v roku trideset (30) dni od vročitve te odločbe iz projektne dokumentacije »PGD,PZI Poljanska obvoznica Škofja Loka«, v okviru svojih tehničnih zmožnosti, posredovati naslednje informacije javnega značaja:
1. vodilna mapa, prvi del PGD - sprememba in dopolnitev decembra 2009;
2. krožno križišče K - 2, situacija, tloris, prečni in vzdolžni prerez,
3. deviacija lokalne ceste na Suhi (območje krožišča K2 z vso okoliško situacijo, detajl podpornih zidov, premestitve infrastrukture, itd.);
4. vzdolžni in prečni prerez podvoza 3-1 (detajli);
5. situacija (tlorisi) od Ljubljanske ceste do predora;
6. Protihrupne ograje na celi trasi;
7. Križišče na Ljubljanski cesti (tloris, prečni in vzdolžni prerez podhoda 3-4).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 8. 1. 2010 od Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka, prejel odstopljeno zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je prosilec zahteval kopijo elaborata, ki je podlaga za pridobitev sredstev (finančnih) iz evropskega sklada za izgradnjo Poljanske obvoznice. Ker Občina Škofja Loka ne razpolaga s predmetnim elaboratom, je zahtevek odstopila pristojnemu organu
Po pozivu organa je prosilec svoj zahtevek za dostop do informacij javnega značaja z dopisom z dne 16. 1. 2010 dopolnil, in sicer je navedel, da želi pregledati naslednje dokumente:
1. vlogo (pisno) za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za izgradnjo Poljanske obvoznice;
2. PZI za izgradnjo 1. pod etapo, I. faze (že zgrajenega) križišča na Ljubljanski cesti;
3. PGD za (že začeto) izgradnjo 2. pod etapo I. faze Poljanske obvoznice;
4. PGD/PZI za izgradnjo 3. pod etapo (s krožiščem v vasi Suha) I. faze Poljanske obvoznice;
5. PGD za (že začeto) izgradnjo 4. pod etapo I. faze Poljanske obvoznice in
6. PGD za II. fazo (predor) Poljanske obvoznice.
Organ je prosilcu posredoval dokument pod točko 1 ter mu v prostorih organa omogočil vpogled v dokumentacijo pod točkami 2 - 6. Ob samem vpogledu je prosilec tudi označil dokumente, ki jih želi fotokopirati in o tem organ obvestil z dopisom z dne 6. 2. 2010, in sicer je prosilec zaprosil za kopije naslednjih dokumentov:
1. vodilna mapa, prvi del PGD - sprememba in dopolnitev decembra 2009;
2. krožno križišče K - 2, situacija, tloris, prečni in vzdolžni prerez,
3. deviacija lokalne ceste na Suhi (območje krožišča K2 z vso okoliško situacijo, detajl podpornih zidov, premestitve infrastrukture, itd.);
4. vzdolžni in prečni prerez podvoza 3-1 (detajli);
5. situacija (tlorisi) od Ljubljanske ceste do predora;
6. Protihrupne ograje na celi trasi;
7. Križišče na Ljubljanski cesti (tloris, prečni in vzdolžni prerez podhoda 3-4).
Organ je, po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa, dne 15. 3. 2010 izdal odločbo št. 090-3/2010, s katero je zahtevo prosilca za dostavo fotokopij zgoraj specificirane projektne dokumentacije zavrnil, saj gre, kot je organ zapisal v obrazložitvi odločbe, za gradivo, ki je obravnavano v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP). Organ v okviru pogodbenih določil ne prenaša pravic distribuiranja, projektna dokumentacija je izdelana izključno za namen izvedbe v naravi, pravica reproduciranja se nanaša izključno na izvedbo, za ta namen organ razpolaga z ustreznim številom izvodov projektne dokumentacije. Iz navedenih razlogov je organ dne 29. 1. 2010 prosilcu omogočil vpogled v prometno dokumentacijo ter mu ponudil še dodaten termin za vpogled.
Prosilec je zoper odločbo organa št. 090-3/2010 dne 26. 3. 2010 vložil pritožbo. V pritožbi je prosilec navedel, da zaradi pomembnosti projektne dokumentacije, na kateri temelji delo prosilca, zahteva kopije dokumentov, za katere je prosilec ob vpogledu dne 29. 1. 2010 ugotovil neskladje z dokumenti, ki so bili v javni razgrnitvi 19. 5. 2000 in predstavljeni javnosti kot dejstvo. Po navedbah prosilca je razlika med takratnimi in sedanjimi projekti prevelika in zaradi navedenega prosilec zahteva (zgolj nekatere) kopije načrtov (projektov), ki se v bistvenem razlikujejo od tistih, ki so bili leta 2000 predstavljeni občanom. Prosilec se zavzema za sobivanje občani - obvoznica, zato ne razume prikrivanja nečesa, kar bo prizadelo prebivalce ob načrtovani izgradnji Poljanske obvoznice in ne avtorja projekta. Prosilec namreč deluje v javnem interesu prebivalcev, ki jim bo Poljanska obvoznica spremenila bivalno okolje in jim neposredno razvrednotila njihove nepremičnine. Prosilec je nadalje prepričan, da je interes občanov kako in s kom bodo živeli prihodnja desetletja nad interesi pravic avtorja/jev, ki so projekt zasnovali. To prosilcu zagotavlja Ustava, ki je nad omenjenim zakonom o avtorskih pravicah.
Organ je z dopisom št. 090-3/2010 z dne 30. 3. 2010 pritožbo prosilca z dne 26. 3. 2010 zoper odločbo št. 090-3/2010 z dne 15. 3. 2010 odstopil Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 19. 5. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da je bila dokumentacija pridobljena z namenom izgradnje škofjeloške obvoznice, dokumentacijo je pripravilo podjetje SPIT, gradbeni inžinering d.o.o., za cestni del pa je projektant IPOD d.o.o. Organ je tovrstni projekt naročil na podlagi tipske pogodbe, ki pa ni klasična pogodba o naročilu avtorskega dela. Organ je pojasnil, da sicer nikjer ni specifičnega določila, da se projektna dokumentacija ne sme distribuirati oz. fotokopirati, pač pa je to dejstvo razvidno iz dejstva, da je organ naročil točno določeno število izvodov, kolikor jih sam potrebuje, to je 10. Organ se je na ogledu in camera tudi zavezal, da bo Pooblaščencu posredoval celotno dokumentacijo, ki se nanaša na naročilo konkretne projektne dokumentacije. Glede pritožbene navedbe prosilca, da so v samih projektih zaznali bistvene spremembe, je organ pojasnil, da je bila javna razgrnitev dokumentacije opravljena v fazi vmeščanja trase v prostor in v tej fazi je bila javnosti predstavljena dokumentacija v fazi idejnega projekta. Nadaljnja dokumentacija (PGD, PZI) pa temelji na rešitvah, kot so predvidne v Odloku o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110), objavljenemu v Ur. l. RS, št. 48/2002.
Pooblaščenec je dne 20. 5. 2010 od organa prejel pogodbo, iz katere izhaja naročilo izdelave projekta PGD in PZI za obvoznico Škofja Loka ter aneksa k pogodbi, kot je to bilo dogovorjeno na ogledu in camera dne 19. 5. 2010.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je že prvostopenjski organ ugotovil, da gre pri informacijah, ki jih zahteva prosilec, za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne. V konkretnem primeru je sporen zgolj način njihovega posredovanja, saj se organ sklicuje na dejstvo, da gre za avtorsko delo, do katerega pa ima prosilec v skladu z določbami ZDIJZ zgolj pravico do vpogleda in ne tudi pravice do fotokopij oz. drugačnega načina reprodukcije.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni nobenega dvoma, do prosilec zahteva dostop do dokumentov iz projektne dokumentacije, ki izpolnjuje vse pogoje, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva ZDIJZ. Prav tako iz odločbe organa izhaja, da so navedeni dokumenti prosto dostopne informacije, saj glede zahtevanih dokumentov ni podane nobene izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je bil prosilcu tudi omogočen dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer v obliki vpogleda, ki je potekal dne 29. 1. 2010. Prosilcu pa je bil z odločbo zavrnjen dostop do informacij v obliki, kot jo je zahteval prosilec, t.j. v obliki fotokopij, in sicer iz razloga, ker so zahtevani dokumenti zavarovani kot avtorsko delo skladno z ZASP.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da 2. odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Tudi iz 17. člena ZDIJZ pa izhaja, da ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ načeloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, pa predstavlja določba 2. odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da iz pritožbe prosilca izhaja, da bi organ v obravnavanem primeru moral ugotoviti, da je javni interes za posredovanje fotokopij projekte dokumentacije, večji od upoštevanja pravic, ki izhajajo iz določb ZASP, kar Pooblaščenec razume kot zahtevo prosilca, da se mora v obravnavanem primeru izvesti test javnega interesa. Pooblaščenec zato v zvezi z navedenim opozarja, da je test javnega interesa v postopku po ZDIJZ mogoče uporabiti le v zvezi z izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne v primeru omejitve izbire načina dostopa do informacij javnega značaja, ki je določena v drugem odstavku 25. člena ZDIJZ. Pooblaščenec tako v nadaljevanju ni izvajal testa interesa javnosti, ker le ta pri konkretni presoji ni dopusten, je pa zahtevano dokumentacijo presojal z vidika določb ZASP in ugotavljal, ali gre v konkretnem primeru pri dokumentih, ki jih prosilec zahteva, za varovano avtorsko delo oziroma ali je v konkretnem primeru zahtevane dokumente dopustno fotokopirati.
3. Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo
Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izraženo, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela. Predpostavke, ki jih je tako potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost. Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti, ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. Pooblaščenec ocenjuje, da zahtevana dokumentacija v zadostni meri izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da so dela izražena, da predstavljajo stvaritev avtorjev in intelektualno kreacijo ter da hkrati spadajo v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti zadostno mero individualnosti, saj so po naravi stvari nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
Iz pogodb o naročilu dokumentacije, ki jih je organ Pooblaščencu posredoval dne 19. 5. 2010 je razvidno, da je projektno dokumentacijo za naročnika (organ) izdelalo podjetje SPIT d.o.o. Izdelavo dokumentacije je naročil in plačal organ. Iz vsebine pogodbe ter aneksov k pogodbi je razvidno, da niso bile sklenjene v obliki avtorske pogodbe med organom in avtorji del, temveč je šlo za storitve, ki jih je v okviru vsebine pogodb organu nudilo izbrano podjetje in ne avtorji direktno. Ker podjetje v pravnem prometu ponuja storitve, ki jih je naročil organ in ker take storitve opravljajo tam zaposleni, je očitno, da so avtorji svoje materialne avtorske pravice prenesli na podjetje samo. ZASP v 101. členu namreč določa, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela (pogodba pa je bila sklenjena leta 2003), če ni s pogodbo drugače določeno. Podjetje SPIT d.o.o. torej po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na celotni dokumentaciji.
4. O stranski intervenciji
Glede razmerja med organom in podjetjem Pooblaščenec opozarja, da v pogodbi, katere predmet je izdelava predmetne dokumentacije (PGD in PZI za škofjeloško obvoznico) ni rešeno vprašanje materialnih avtorskih pravic, kar pa za odločitev v postopku ni ovira. Pooblaščenec je prizadeti stranki, ki je po določbah ZASP nosilec materialne avtorske pravice reproduciranja, nudil možnost sodelovanja v postopku v zvezi z ugotavljanjem načina dostopa do informacije javnega značaja (vpogled ali fotokopija). V skladu z navedenim je Pooblaščenec, na podlagi 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba in 1. odstavka 138. člena ZUP, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, z dopisom št. 090-68/2010/5 z dne 15. 6. 2010, podjetje SPIT d.o.o. pozval, naj se, v kolikor ima interes, vključi v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec ter se opredeli do zahtev prosilca glede fotokopiranja dokumentov, ki so predmet njegovih materialnih avtorskih pravic. Prav tako je Pooblaščenec podjetje opozoril, da oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo.
Pooblaščenec je dne 28. 6. 2010 prejel odgovor podjetja SPIT d.o.o., v katerem je le-ta navedel, da nima interesa vključiti se v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Ker je namen izjeme glede načina dostopa do informacije javnega značaja varovanje avtorja dela oziroma imetnika materialnih avtorskih pravic, je iz navedenega očitno, da v konkretnem primeru podjetje nima več interesa na izdelanem avtorskem delu in ne potrebuje niti ne pričakuje varstva svojih pravic. Formalno pravno gledano je podjetje še vedno nosilec materialnih avtorskih pravic, ker le-te niso bile izključno prenesene na organ. Na organ je bila neizključno prenesena le pravica distribuiranja. Navedeno izhaja iz dejstva, da med organom in podjetjema ni bila sklenjena pogodba po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenih avtorskih del. V takem primeru velja domneva iz 99. člena ZASP, da je bila na obeh naročenih avtorskih delih na organ prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja (konkretnih izvodov). ZASP v 75. členu določa tudi, da če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno se šteje, da je bil dogovorjen neizključni prenos, da velja samo za Republiko Slovenijo in da velja za čas, ki je običajen za to vrsto del. Vse navedeno pomeni, da z materialnimi avtorskimi pravicami (tudi distribuiranja) poleg organa lahko razpolaga tudi imetnik materialnih avtorskih pravic sam (v konkretnem primeru je to podjetje), zato ga je bilo potrebno pritegniti v postopek.
Iz zgoraj navedenih razlogov je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumenta, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanj, v obravnavanem primeru nepravilna. Organ ima na konkretnih izvodih, ki jih ima v posesti, le materialno avtorsko pravico distribuiranja, nima pa pravice reproduciranja in distribuiranja tako reproduciranih del, zato je bilo potrebno v postopek pozvati tudi možnega stranskega intervenienta, ki pa je z dejstvom, da se v konkretni postopek ni vključil, očitno izkazal, da nima interesa po varovanju svojih materialnih avtorskih pravic na zahtevani dokumentaciji. Zaradi navedenega po mnenju Pooblaščenca odpade namen, ki ga zasleduje določba 2. odstavka 25. člena ZDIJZ, zaradi česar je, poleg vpogleda v samo dokumentacijo, dovoljeno tudi fotokopiranje dokumentov, ki jih prosilec zahteva.
5. Posredovanje informacij javnega značaja v okviru tehnoloških zmogljivosti
3. odstavek 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) določa, da organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga. Smiselno enako izhaja tudi iz 16. člena Uredbe, ki sicer govori o pretvarjanju iz elektronske v fizično obliko (in obratno), in določa, določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo. Navedeno pomeni, da organ ni dolžan zagotoviti kopiranja zahtevane dokumentacije, v kolikor ne razpolaga s tehnično opremo, ki bi takšno fotokopiranje omogočila.
Glede na to, da gre za projektno dokumentacijo, ki je že po naravi stvari izdelana v formatih večjih velikosti, je Pooblaščenec pri organu preveril, ali je v konkretnem primeru dokumentacija v takšnih formatih, da bi bilo fotokopiranje izvedljivo. Organ je v dopisu št. 090-3/2010-24 z dne 4. 8. 2010 navedel, da so formati zahtevanih dokumentov naslednji:
- 47 dokumentov v formatu A4,
- 4 dokumenti v formatu A2,
- 24 dokumentov v formatu A1 in
- 71 dokumentov v formatu A0.
Kot je Pooblaščencu znano, organ ne razpolaga s fotokopirnim strojem, ki bi omogočal kopiranje dokumentov večjih formatov (npr. formatov A0, A1, in A2), zato je v skladu z Uredbo v konkretnem primeru organ dolžan prosilcu zagotoviti zgolj fotokopije tistih dokumentov, ki jih v skladu s svojimi tehničnimi možnostmi lahko zagotovi. V slučaju, da ima organ tehnične možnosti fotokopirati tudi dokumente večjega formata, pa je organ, na stroške prosilca, dolžan fotokopirati tudi te.
6. Zaključek
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev pravil postopka, in sicer v postopek niso bili pozvani tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in navedeno pomanjkljivost odpravil. Na podlagi tako dopolnjenega postopka je ugotovil, da je potrebno zadevo rešiti drugače, kot jo je rešil organ prve stopnje. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo odpravil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka