Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 090-80/2010/1
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-80/2010/1 (povezava: 0900-78/2009/4)
Datum: 29. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ………………., z dne 11. 9. 2008 zoper molk organa: Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Organ je dolžan prosilcu v 8 dneh posredovati kopijo Ktn dnevnika, in sicer vpise javnih uslužbencev v Ktn dnevnik za obdobje od 1. 1. 2007 do 8. 4. 2008.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 11. 3. 2008 na organ po elektronski poti naslovil vlogo z nazivom »dopolnitev dopisa Z 15/08/08/11082008«, s katero je zahteval »kopije vpisov javnih uslužbencev v Ktn dnevnik (rumeni zvezek) za obdobje od 1. 1. 2007 do datuma izdaje odločbe organa«. Prosilec je predhodno istega dne na organ naslovil še (osnovno) zahtevo Z 15/08/08/11082008, ki pa ni predmet te odločbe.
Prosilec je dne 11. 9. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa, z navedbo, da organ o njegovi zahtevi ni odločil v zakonskem roku 20 delovnih dni.
Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja in pridobitvi dokumentov, ki so predmet odločanja v več pritožbenih postopkih, je Pooblaščenec na podlagi 11. člena ZInfP dne 11. 8. 2009 pri organu izvedel ogled in camera, brez prisotnosti prosilca. V tem okviru so bili zaradi proučitve zadeve prevzeti tudi dokumenti, ki so po zatrjevanju organa predmet prosilčeve zahteve, in sicer kopije Ktn dnevnika, ki obsegajo 23 (17 + 6) kopij formata A3, na katerih je kopiran črtasti zvezek z naslednjimi kategorijami ročnih zapisov, urejenih po stolpcih: osebno ime, število KTN ovadb in datum. Prevzeti dokument je bil s strani Pooblaščenca označen s številko 12.
Pooblaščenec je ob vodenju več vzporednih in kompleksnih pritožbenih postopkov glede istega prosilca ugotovil, da je organ glede predmetne zahteve prosilca še vedno v molku, zaradi česar je dne 10. 9. 2009, na podlagi prvega odstavka 255. člena ZUP organ pozval, da mu pojasni razloge za zamudo pri odločanju. Organ je v odgovoru št. Tu34/09-4, z dne 24. 9. 2009 pojasnil, da je bil zahtevek iz vloge prosilca Z 15/08/08/11082008, z dne 11. 8. 2008 zavrnjen z odločbo, in da je Pooblaščenec, glede zahtevka, ki se nanaša na Ktn dnevnik, v okviru ogleda in camera prevzel kopije, zaradi česar se dokument nahaja pri Pooblaščencu, ki bo tudi odločil o dostopu na podlagi prejete pritožbe. Ker je Pooblaščenec ocenil, da zamuda organa ni upravičena, je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 255. člena ZUP, zadevo prevzel v odločanje in o zahtevi prosilca, po izvedenem ugotovitvenem postopku, meritorno odločil.
Zahtevi prosilca se ugodi.
1. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni nikakršnega dvoma, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga (prim. ugotovitve v opisu dejanskega stanja - prejšnja stran), in da ta dokument predstavlja informacijo javnega značaja skladno z zgoraj opisanimi kriteriji.
2. Presoja obstoja morebitnih izjem od dostopa do informacije javnega značaja
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja – izjema varstva tajnih podatkov, izjema varstva poslovne skrivnosti, izjema varstva osebnih podatkov, izjema varstva poročevalskih enot, izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti, izjema varstva kazenskega in prekrškovnega postopka, izjema varstva upravnega postopka, izjema varstva sodnih postopkov, izjema varstva dokumenta v nastajanju, izjema varstva naravnih in kulturnih vrednot ter izjema varstva notranjega delovanja. V primeru obstoja katere od izjem, mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevanih informacij (v celoti ali delno).
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preskusil, ali se v zahtevanem dokumentu nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da vsebina zahtevanega dokumenta ne predstavlja nobene od izjem, zaradi česar mora biti zahtevani dokument v celoti dostopen prosilcu oziroma javnosti. Zahtevani dokument vsebuje namreč le naslednje kategorije ročno vnesenih podatkov (vpisov): osebno ime javnega uslužbenca, zaposlenega pri organu, število Ktn ovadb in datum. Opisane kategorije so vertikalno razporejene po stolpcih, horizontalno pa so izvedeni konkretni vpisi (številke in seštevki) v več vrsticah. V kopiji dokumenta, ki ga je prevzel Pooblaščenec se vpisani datumi nanašajo na leto 2004, 2006, 2007, 2008 in 2009; vpisani podatki pa se nanašajo na 16 javnih uslužbencev, ki so v času vpisov opravljali delo pri organu.
3. Posebej o neobstoju izjeme varstva osebnih podatkov
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje nekaterih podatkov o javnih uslužbencih. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je torej potrebno odgovoriti na dve vprašanji:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Pooblaščenec ugotavlja, da v prejšnji točki opisani podatki predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1. Posamezniki so namreč po osebnem imenu v kombinaciji z delovnim mestom, nazivom delodajalca in časom opravljanja dela, določeni oziroma določljivi. Glede na določenost oziroma določljivost posameznikov tudi ostali spremljajoči podatki (npr. število Ktn ovadb) spadajo med osebne podatke. Vendar nobeden od obravnavanih osebnih podatkov ne predstavlja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razlog je v tem, da gre za javne uslužbence na delovnem mestu vpisničar, ki so ali so bili zaposleni pri organu, kot delu javnega sektorja v smislu zakona, ki ureja javne uslužbence. Zaradi navedenega je bilo treba pri presoji upoštevati še določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem je pooblaščenec ugotovil, da so obravnavani osebni podatki, nedvomno podatki, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Gre namreč za beleženje količine in vrste izvedenih vpisov, tj. opravil, ki spadajo v delovno obveznost obravnavanih javnih uslužbencev.
Dokument oziroma podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca so torej že po samem zakonu dostopni javnosti, zaradi česar aktivna udeležba oseb, na katere se nanaša zahtevani dokument, tj. stranskih udeležencev, ni potrebna. Ker organ sodi v javni sektor, je treba ponovno opozoriti na prvi odstavek 9. člena ZVOP-1, ki javnemu sektorju dopušča obdelavo osebnih podatkov samo, če obdelavo in vrsto osebnih podatkov določa zakon, in samo zakon lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. To pomeni, da v primeru, ko gre za vprašanje varstva osebnih podatkov in njihove obdelave v javnem sektorju, ni mogoče obdelovati osebnih podatkov zgolj na podlagi gole osebne privolitve, ne da bi takšno obdelavo osebnih podatkov dovoljeval zakon. Zato organ in Pooblaščenec tudi v primeru, če bi pridobila osebno privolitev javnih uslužbencev, njihovih osebnih podatkov zgolj na podlagi tega ne bi smela obdelovati oziroma dopustiti posredovanja v javnost. Zakonsko podlago za posredovanje v javnost (posredovanje v javnost je ena od oblik obdelave osebnih podatkov) tako predstavlja le ZDIJZ, ki kot področni zakon obdelavo osebnih podatkov specialno obravnava v že omenjeni 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Sklepno
Pooblaščenec je v okviru ugotovitvenega postopka, ki ga je opravil sam ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja, in da ni podana nobena od izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Zato je odločil, da se prosilcu posreduje kopijo celotnega Ktn dnevnika, in sicer vpise javnih uslužbencev v Ktn dnevnik za obdobje od 1. 1. 2007 do 8. 4. 2008.
Iz zahteve izhaja, da je prosilec želel prejeti vsebino vpisov v Ktn dnevniku za obdobje od 1. 1. 2007 (v zahtevku opredeljena začetna meja časovnega razpona) do datuma izdaje odločbe organa oziroma odločitve (v zahtevku opredeljena končna meja časovnega razpona). Rok za odločitev organa je potekel 20 delovni dan po vložitvi zahteve, ta pa je bila vložena 11. 3. 2008. Zaradi dejstva, da organ o zadevi ni odločil, je treba šteti, da se zahteva prosilca lahko nanaša le na dokumente, ki so obstajali na zadnji dan zakonskega roka za odločitev, tj. na dan 8. 4. 2008. Relevantno dejansko stanje (stanje obstoja dokumentacije) je torej tisto, ki obstaja v času odločanja prvostopenjskega organa, pri čemer čas odločanja obsega čas med prejemom vloge in odpremo meritorne odločbe oziroma potekom zakonskega roka za odločitev. Takšno stališče je skladno tudi z domnevo zavrnitve iz četrtega odstavka 222. člena ZUP. Glede na navedeno je Pooblaščenec kot končno mejo časovnega razpona, v skladu z zahtevkom prosilca, štel 8. 4. 2008 in torej o zahtevku odločil po stanju dokumentov na dan 8. 4. 2008, in ne na dan izdaje te odločbe. Organ mora pri izvršitvi te odločbe iz razpoložljivega dokumentarnega gradiva odbrati dokumente oziroma vsebino, ki ustreza tako določenemu časovnemu razponu.
Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka