Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce - Alpski letalski center Lesce
+ -Številka: 090-30/2010/6
Kategorije: Stroški
Številka: 090-30/2010/6
Datum: 2. 4. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, Langusova 56, 4240 Radovljica, ki ga zastopa …., tajnik društva (v nadaljevanju prosilec), zoper račun o stroških postopka Alpskega letalskega centra Lesce, Javnega gospodarskega zavoda, Begunjska 10, 4248 Lesce, št. 001-04/2010, z dne 10. 2. 2010 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se račun organa št. 000-04/2010, z dne 10. 2. 2010 odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije po odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010, brezplačno nemudoma oz. najkasneje v roku 8 (osmih dni) od vročitve te odločbe.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je po odločbi Pooblaščenca št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010, s katero je Pooblaščenec odločil o zahtevi prosilca z dne 30. 7. 2009 in zahtevi delno ugodil, prosilcu izdal poziv št. 000-04/2010, z dne 10. 2. 2010. S pozivom je prosilca pozval, da v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZDIJZ na TRR organa nakaže 500 evrov kot predujem za pripravo gradiva po odločbi Pooblaščenca.
Zoper omenjen poziv je prosilec dne 25. 2. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo in predlaga, da Pooblaščenec navedeni poziv razveljavi in zavezancu naloži, da vso dokumentacijo, ki je navedena v odločbi, prosilcu dostavi brezplačno, da organu določi razumni rok in najkrajši možni rok za posredovanje te dokumentacije prosilcu in da v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDIJZ zavezancu naloži kazen zaradi neupravičenega izmikanja posredovanja informacij in zavlačevanja rokov za posredovanje. Nadalje prosilec navaja, da stroškovnik Občine Radovljica št. 090-1/2009-1 z dne 19. 1. 2009 velja samo za organe Občine Radovljica in torej ne velja za organ. ZDIJZ v 34. do 36.a členu natančno določa pogoje, pod katerimi se določajo stroški in pogoji za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v svojem pozivu verjetno namerno spregledal medsebojno povezana določila v navedenih členih, saj navaja samo 4. točko 34. člena in je tudi zato utemeljena pritožba zaradi neupoštevanja veljavnih določil zakonov in predpisov. Organ v obrazložitvi poziva pavšalno navaja, da gre za velik obseg gradiva, ki naj bi ga bilo potrebno še odbirati, da ne bi posegli v pravice o varovanju osebnih podatkov in druge pravice udeležencev v postopku. S tem nekorektno in nemoralno namerava pritožniku zaračunati delo Pooblaščenca, ki je v svoji odločbi vse to že naredil in natančno določil obseg, vsebino in obliko dokumentov, ki jih zavezanec mora posredovati. To je nemoralno in nekorektno ravnanje do instituta Informacijskega pooblaščenca, ki je v odločbo vložil ogromno naporov in dela. Ravnanje organa je absolutno nemoralno in nekorektno tudi do prosilca, ki ne more in ne sme nositi stroškov urejanja neurejenega dokumentarnega gradiva, kakršno se sodeč po napisanem v obrazložitvi, nahaja v javnem gospodarskem zavodu ALC Lesce. Da je izraz nemoralno utemeljen, bi moral zavezanec kot javni uslužbenec, ki ga posredno plačuje prosilec in vsi člani v asociaciji prosilca, pri svojih odločitvah in ravnanjih nepreklicno upoštevati. Upoštevaje odločbo Pooblaščenca, je celotno gradivo organ že zbral in ga Pooblaščencu tudi posredoval, zato ni nobene potrebe po ponovnem odbiranju dokumentacije. Nadalje prosilec navaja, da organ v obrazložitvi poziva navaja, da je v dosedanjem postopku že imel znatne stroške odbiranja in preverjanja, kar kaže na popolno neurejenost in kaotičnost dokumentarnega gradiva v javnem gospodarskem zavodu, čeprav je organ dolžan ravnati v skladu s predpisi o ravnanju z dokumentarnim gradivom in bi ob urejeni dokumentaciji takih stroškov, kot jih navaja, sploh ne bi smel imeti. Organ je verjetno namenoma spregledal 12. točko zahteve, v kateri je eksplicitno navedeno, da prosilec pričakuje predračun s podrobno specifikacijo postavk za obdelavo (število delovnih ur, cena ure, materialni stroški). Ugotovitev o namernem spregledu je utemeljena, ker v 1. točki poziva organ zahteva 500 EUR predujma kot nekakšen pavšalni znesek, da pa bo šele po posredovanju gradiva pritožniku posredovan končni račun. Upoštevaje navedeno in ostalo veljavno zakonodajo ima prosilec pravico zahtevati točen predračun, ob upoštevanju navedenih določil ZDIJZ pa sploh. Ker organ do vložitve zahtevka s strani prosilca in do izdaje poziva, ni v skladu s 35. in 36. členom ZDIJZ javno objavil cenika za posredovanje informacij javnega značaja, retroaktivno uveljavljanje cenika pa bi bilo v nasprotju z načeli pravne države, prosilec na podlagi vsega navedenega v tej pritožbi upravičeno sklepa, da posredovanje informacij javnega značaja v primeru organa ne more biti zaračunano, sploh pa ne na podlagi pavšalnih ocen. Iz vsega navedenega tudi sledi, da je organ ravnal v nasprotju z določili ZDIJZ in ZUP in je tudi zato pritožba utemeljena. Na podlagi celotne dokumentacije o tej zadevi, pa tudi na podlagi dejstev ter navedenih dokumentov v odločbi, za katere sta javnost oziroma prosilec izvedela šele iz dikcije odločbe, prosilec lahko upravičeno sklepa, da organ zavestno ovira postopek in si na vse načine prizadeva, tudi z izdajo neutemeljenega poziva, da mu zahtevanih informacij ne bi bilo treba posredovati. Kot slednje prosilec še navaja, da je dne 21. 4. 2009 od organa (g. Škofica) dobil elektronsko pismo, v katerem v 3. točki navaja: "Za nobeno dosegljivo in javno informacijo ne bom zahteval povračila stroškov." Glede na to, da je zavezanec kot uradna oseba podal nedvoumno izjavo v zvezi zadevnega primera, je tudi pritožba zaradi kršenja danih zavez utemeljena.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-30/2010/3, z dne 8. 3. 2010 odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje v skladu z 245. členom ZUP opravi preizkus pritožbe.
Organ je pritožbo prosilca zoper poziv o plačilu predujma dne 18. 3. 2010 odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu. Organ še navaja, da je že pred odločitvijo Pooblaščenca, da prevzame odločanje o tem primeru s postopkom in camera ogled, pridobil mnenje svetovalne službe pristojnega ministrstva za javno upravo, na osnovi katerega so pripravili odgovor na prvo vlogo prosilca. Odgovor so pripravili na osnovi temeljitega pregleda obstoječe dokumentacije. Žal so pri analizi gradiva naleteli na nerešljive probleme delitve na javno in zasebno sfero, kolizijo interesov prosilca po informacijah in interesa partnerjev po ohranjanju teh informacij na nivoju internosti, kazenske odgovornosti do Pooblaščenca v primeru molka in kazenske odgovornosti v primeru odtekanja informacij, ki bi lahko povzročile škodo organu in poslovnim partnerjem. Po temeljitem razmisleku in velikem vložku dela so ugotovili, da tega dela sami niso sposobni opraviti dovolj strokovno. O samem obsegu dela lahko najbolje sodi Pooblaščenec, organ ga sicer ni opravil do konca, veliko pa so ga kljub vsemu. Nadalje organ navaja o pomanjkljivosti ZDIJZ, da nima mehanizma, ki bi preprečeval in sankcioniral zlorabo pridobljenih informacij. Namreč parcialne informacije se v rokah spretnih manipulatorjev zelo hitro spremenijo v trditev, ki z dejanskim stanjem nimajo nobene zveze, povzročijo pa lahko znatno finančno in moralno škodo. Edina varovalka v tem primeru je 4. točka 34. člena ZDIJZ. Glede elektronskega pisma, v katerem organ obljublja brezplačno izdajanje želenih informacij javnega značaja, pa organ navaja, da kdor se je oglasil pri njih s konstruktivnimi idejami o uporabi takih podatkov, jih je tudi brezplačno dobil skupaj z vsemi potrebnimi pojasnili. Je pa res, da večino ljudi zanima, kako bi probleme reševali in ne kako bi jih ustvarjali, zato jih niti ne zanima trenutna ureditev ali zgodovina, ampak le bodoča rešitev. Organ tako vztraja, da je njihov poziv za plačilo predujma utemeljen. Postopke priprave gradiva po odločbi Pooblaščenca se je že začel in bo v roku treh tednov opravljen in bo v primeru zavrnitve zahteve po plačilu predujma lahko v zakonskem roku izdali dokončen in točen račun.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je s pozivom št. 001-04/2010, z dne 10. 2. 2010 prosilca pozval, da nakaže 500 eurov kot predujem za pripravo gradiva po odločbi Pooblaščenca. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ poziv naglasil kot predujem, vendar predujem v tej fazi postopka ni mogoč. Četrti odstavek 36. člena ZDIJZ določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba) pa v drugem odstavku 20. člena natančneje določa višino predvidenih stroškov posredovanja informacij javnega značaja, za katerega je utemeljeno zahtevati polog in sicer, če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 eura (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena.
Zakonodajalec je organom omogočil, da v primeru, v kolikor organ predvidi, da bodo stroški posredovanja informacij javnega značaja višji od 83,46 eura (z vključenim DDV), od prosilcev zahtevajo vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, tudi po ZDIJZ, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja, nikakor pa ne več po izdaji odločbe. Polog namreč služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da ZDIJZ pritožbe v tej fazi postopka, torej zoper zahtevo za vnaprejšnji polog, posebej ne predvideva. Zato je treba uporabiti določbe ZUP-a, ki pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripeljejo zgolj do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. Zakon določa, da organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Zoper ta sklep pa zakon ni predvidel posebne pritožbe, ampak je pritožba mogoča zoper končno odločbo.
V konkretnem primeru je organ od prosilca zahteval vnaprejšnji polog po izdaji odločbe, kar pa v tej fazi postopka več ni mogoče, hkrati pa pritožba zoper zahtevo za polog ni dovoljena. V tej fazi postopka je mogoče prosilcu skupaj s posredovanjem zahtevanih informacij javnega značaja izdati le račun o stroških posredovanja informacij javnega značaja, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov (prvi odstavek 20. člena Uredbe). Glede na navedeno Pooblaščenec zahtevo za vnaprejšnji polog št. 001-04/2010, z dne 10. 2. 2010 šteje kot račun o stroških posredovanja informacij javnega značaja in pritožbo prosilca kot pritožbo zoper tak račun. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja upravičenosti višine stroškov posredovanja informacij.
2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Upravno sodišče RS je s sodbo št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja tudi določena postopkovna vprašanja, ki pa se na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom «Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po presoji sodišča je to določba, ki jo bo Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabil tudi v spornem primeru, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij v višini 500,00 EUR.
Glede na navedeno se bo Pooblaščenec spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja v izpodbijanem računu.
Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za fotokopijo zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
V zadevnem primeru je Pooblaščenec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prevzel v reševanje, ker razlogi za molk na strani organa niso bili opravičeni in tako z odločbo št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010 odločil o zahtevi prosilca, ne pa tudi o stroških za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je Pooblaščenec odločil o zahtevi, torej temeljito odbral dokumente in izvedel delni dostop, organu pa naložil, da mora prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve odločbe posredovati kopije določenih dokumentov, organ ne more kot stroške posredovanja prosilcu zaračunati stroškov odbiranja in izvedbe delnega dostopa, temveč le materialne stroške fotokopiranja in poštnino za pošiljanje po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve.
Ker torej lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške fotokopiranja in poštnine po Uredbi, se Pooblaščenec ni spuščal v presojo, ali ima organ stroškovnik, ki je potrjen oziroma ima soglasje ministrstva, pristojnega za upravo, ali je stroškovnik dostopen v katalogu informacij javnega značaja organa ter ali je dan na vpogled vsakemu prosilcu in ali je organ opozoril prosilca na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da lahko v zadevnem primeru organ zaračuna zgolj materialne stroške posredovanja informacij po Uredbi (drugi odstavek 19. člena Uredbe). Na podlagi odločbe Pooblaščenca št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010 je prosilec upravičen do informacij javnega značaja, ki obsegajo 55 strani, cena ene strani fotokopije formata A4 pa znaša 0,06 eura brez DDV, kar skupaj znaša 3,3 eura, z DDV pa 3,96 eura. Poštnina za pošiljanje informacij po pošti po veljavnem ceniku za poštne storitve pa znaša maksimalno 1,50 eura. Organ bi bil tako upravičen zaračunati skupaj 5,46 eurov (z vključenim DDV). Četrti odstavke 20. člena Uredbe določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 eurov (z vključenim DDV). Glede na navedeno določbo in izračunane stroške (5,46 eurov (z vključenim DDV)), ki znašajo manj kot 10 eurov (z vključenim DDV), je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije javnega značaja po odločbi Pooblaščenca št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010, brezplačno.
Pooblaščenec na tem mestu opozarja na izvršljivost odločbe Pooblaščenca (tridesetih (30) dni od vročitve) ter na določbo drugega odstavka 15. člena ZInfP, ki predpisuje globo za prekršek zoper odgovorno osebo organa, ki v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona prosilcu kljub odločbi Informacijskega pooblaščenca ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva.
3. Zaključek
Pooblaščenec je glede na navedeno pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP račun organa št. 000-04/2010, z dne 10. 2. 2010 odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije po odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 0900-111/2009/38, z dne 28. 1. 2010, brezplačno nemudoma oz. najkasneje v roku 8 (osmih dni) od vročitve te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka