Prosilec - Barsos - MC d.o.o.
+ -Številka: 090-64/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Številka: 090-64/2010/4
Datum: 22. 4. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Matoz, o.p., d.o.o., Koper (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo družbe Barsos - MC d.o.o., Gregorčičeva 11, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Jože Hribernik, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju organ) z dne 6. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 23. 2. 2010 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval, naj mu nemudoma omogoči vpogled v seznam pacientov. Prosilec je svojo zahtevo tudi obrazložil in sicer je navedel, da glede na dejstvo, da je upravno sodišče več kot očitno namenoma napačno uporabilo materialno pravo pri izdaji konkretne sodbe, obstoji utemeljen sum, da je sodišče pri izdaji sodbe namenoma in nezakonito zaščitilo pravni položaj lastnika psov tako, da je odločilo v njegovo korist. Sodišče je odločilo v nasprotju z zakonom zato, ker med ministrom za pravosodje, njegovim bratom in članicami senata, obstajajo prijateljske in poslovne povezave s sedaj pokojnim zdravnikom …………, ustanoviteljem organa. Prav tako je po mnenju prosilca svoj položaj v predmetni zadevi zlorabila direktorica VURS, ki je prav tako funkcionar, saj je delovala mimo svojih pravic. Prosilec iz navedenega sklepa, da so se člani sodnega senata in direktorica VURS že zdravili pri organu, oziroma so tam bili pacienti. Interes javnosti glede razkritja podatkov o morebitnih zasebnih povezavah med člani senata, ki je odločal v zadevi in stranko v upravnem sporu, je po mnenju prosilca tako močnejši od interesa za omejitev dostopa do podatkov, ki jih organ hrani v obliki evidence svojih pacientov.
Dne 6. 3. 2010 je organ sprejel odločitev, da prosilcu dostop do zahtevanih informacij zavrne. Iz predmetne odločitve organa nadalje izhaja, da je organ dostop do informacij zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, prav tako pa je organ zapisal, da interes javnosti, ki ga prosilec omenja v svoji zahtevi, v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj gre za osebne podatke.
Pooblaščenec je dne 15. 3. 2010 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu ter jo odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 31. 3. 2010 prejel dopis organa, v katerem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje. Organ je v odstopu pritožbe obenem navedel, da osebe, katerih razkritje osebnih podatkov zahteva prosilec, niso bile in niso pacienti organa.
Prosilec v pritožbi, poleg navedb iz zahteve z dne 23. 2. 2010, dodaja, da je organ zmotno uporabil določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem, ko se je skliceval na varstvo osebnih podatkov. Navedena določba namreč določa, da je organ dolžan omogočiti dostop do informacij, v kolikor je interes za razkritje podatkov javnosti močnejši od interesa za omejitev dostopa do podatkov. Poleg tega prosilec dodaja, da organ pri odločanju ni upošteval 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije javnih uslužbencev, povezane z odločanjem v konkretnem upravnem sporu, glede katerega prosilec trdi, da so bile osebe, ki so v postopku sodelovale, pacienti zavezanca, kar po mnenju prosilca nedvomno vpliva na objektivnost in nepristranskost odločanja.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. 2. odstavek navedenega člena ZUP pa določa, da organ druge stopnje odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnega delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Iz 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki jo lahko v skladu s 3. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/2005-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZDEj) kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije.
Pooblaščenec je z namenom ugotovitve, ali je organ izvajalec javne službe, vpogledal na spletno stran Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) ter ugotovil, da je pravni status organa zasebnik s koncesijo, kar pomeni, da je organ na podlagi podeljene koncesije nedvomno izvajalec javne službe in posledično v tem delu tudi zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ, čemur pa organ v konkretnem postopku tudi ne nasprotuje.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je predmet njegove presoje dokument, ki predstavlja seznam pacientov organa. Obstoj zahtevanega dokumenta ni sporen in ga priznava tudi sam organ. Hkrati pa že iz narave stvari izhaja, da organ, katerega dejavnost je prav izvajanje zdravstvenih storitev, nedvomno poseduje dokument, iz katerega je razviden seznam vseh njegovih pacientov.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da zahtevana informacija (t. j. seznam pacientov organa) izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in je zato v nadaljevanju opravil preizkus, ali zahtevana informacija predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov v dokumentu, ki je predmet pritožbe prosilca, podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon, ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument že po naravi stvari vsebuje (zgolj) osebne podatke, gre namreč za poimenski seznam posameznikov - pacientov organa. Pooblaščenec ugotavlja, da so imena in priimki pacientov organa - izvajalca zdravstvene dejavnosti, nedvomno osebni podatki, Pooblaščencu pa ni znana pravna podlaga, ki bi izrecno določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki nedvomno predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja zavrne.
Brez dvoma gre torej za dokument, ki vsebuje takšne osebne podatke, zaradi katerih razkritje dokumenta načeloma ni dopustno. Vendar pa je Pooblaščenec v nadaljevanju, v skladu s pritožbenimi trditvami prosilca, presojal še, ali bi bilo prosilcu treba dostop do dokumenta, kljub izjemi varstva osebnih podatkov, omogočiti glede na t. i. »izjemi od izjem« iz 2. odstavka (javni interes) oz. 3. odstavka (podatki, povezani z opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) 6. člena ZDIJZ.
3. Test interesa javnosti
Test prevladujočega interesa javnosti predvideva 2. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med takšne primere ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa interesa javnosti v konkretnem primeru dovoljeno.
Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni t.i. »izjemo od izjem«, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.
Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj pravica javnosti vedeti prevlada nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Pooblaščenec ob tem najprej ugotavlja, da obravnavani primer v osnovi izhaja iz v zadnjem času medijsko zelo odmevnih dogodkov. Prosilec v svoji zahtevi z dne 23. 2. 2010 in pritožbi z dne 12. 3. 2010 namreč v zvezi s tem trdi, da Upravno sodišče RS pri izdaji sodbe v tej zadevi zavestno ni upoštevalo ustreznega zakonskega določila in odločilo v prid ustanovitelja prvostopenjskega organa v tem postopku. Prosilec sklepa, da je sodišče materialno pravo pri izdaji sodbe očitno in namenoma napačno uporabilo (in s tem nezakonito zaščitilo položaj ustanovitelja organa), prav iz razloga, ker med osebami, ki so v zadevi odločale, obstajajo prijateljske in poslovne povezave s sedaj pokojnim ustanoviteljem organa. Kot je razvidno iz vlog prosilca v tem postopku, le-ta na podlagi navedenega nadalje sklepa, da so bile osebe, ki so v teh postopkih odločale, tudi pacienti organa - od tu naj bi torej po mnenju prosilca tudi izhajale sporne osebne povezave, ki naj bi posledično vplivale na objektivnost in nepristranskost odločanja v tej zadevi.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbene trditve prosilca izhajajo iz njegovih predvidevanj, ki pa niso podkrepljene z nikakršnimi drugimi relevantnimi dokazi in dejstvi. Prosilec namreč niti v svoji zahtevi niti v pritožbi ni pojasnil, zakaj in kako bi razkritje zahtevanih podatkov pripomoglo k razjasnitvi pomembne družbene teme, ki je v javnem interesu (in ne le zgolj v interesu prosilca). Zahtevane informacije se namreč ne nanašajo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja oz. na informacijo, ki bi pomembno pripomogla k razjasniti vprašanja, ki sproža javno ali parlamentarno razpravo. Celo, če bi se v pričujoči zadevi izkazalo, da so osebe (javni funkcionarji), ki jih prosilec omenja v svoji zahtevi in pritožbi, dejansko pacienti organa, to ne bi v ničemer pripomoglo k razjasnitvi zadeve, ki ima širši, javni pomen. Prav tako takšna potrditev ne bi še v ničemer kazala na zlorabo položaja funkcionarjev, ki jih navaja prosilec, oziroma na njihovo odločanje izven načel objektivnosti in nepristranskosti. Samo dejstvo, da so nekateri posamezniki tudi pacienti organa, po prepričanju Pooblaščenca, nikakor ne more voditi k zaključku, da je v konkretnem sodnem postopku prišlo do zlorabe položaja oz. drugih koruptivnih dejanj. Razkritje takšnih podatkov bi bilo lahko po mnenju Pooblaščenca zgolj podlaga za nadaljnje špekulacije in ugibanja javnosti, nikakor pa ne bi vodilo v tehtno javno razpravo ali celo ugotovitev, da je bila odločitev Upravnega sodišča v tej zadevi posledica zlorabe položaja funkcionarjev, ki jih prosilec poimensko navaja v svoji zahtevi in pritožbi. Celoten seznam pacientov organa (imena in priimki fizičnih oseb) tako po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja dokumenta, za katerega bi bilo moč trditi, da je njegovo razkritje v interesu javnosti. Osebe, ki so navedene na seznamu, imajo nedvomno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, saj že sama izbira zdravnika izhaja izključno iz osebne sfere vsakega posameznika. V konkretnem primeru tako razjasnitev vprašanja, ali so bile osebe, ki so v zadevi sodelovale pri odločanju in posledično vrnitvi psov ustanovitelju organa, tudi pacienti organa, ne prevlada nad varstvom osebnih podatkov teh in vseh drugih oseb, katerih osebni podatki bi bili s posredovanjem takšnega seznama razkriti.
Pooblaščenec tako ne vidi razumnih razlogov za razkritje seznama pacientov, saj meni, da razkritje ne bi z ničimer prispevalo k uresničitvi namena, ki ga zasleduje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, obenem pa bi prekomerno poseglo v zasebnost fizičnih oseb - pacientov organa. Interes javnosti se namreč kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Iz ničesar pa ne izhaja, da bi razkritje seznama pacientov organa prispevalo k širšemu razumevanju tematike, ki je v javnem interesu oziroma razkrilo netransparentno delo samega organa, sodišč ali kazalo na nezakonito delovanje javnih funkcionarjev. V konkretnem primeru potreba po varstvu omenjenih osebnih podatkov nedvomno preseže interes javnosti do seznanitve z zahtevanim dokumentov.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da so podatki, ki jih zahteva prosilec (seznam pacientov organa), morebiti res interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bilo z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov in kadar interes javnosti za razkritje takih podatkov v ničemer ni izkazan.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so osebni podatki v dokumentu, ki ga zahteva prosilec, tudi po izvedenem testu interesa javnosti, varovani v skladu z izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca
Prosilec v pritožbi nadalje še navaja, da je organ dostop do informacij o tem, ali so poimensko navedeni javni funkcionarji, kdajkoli od ustanovitve družbe bili pacienti organa, dolžan omogočiti na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije javnih uslužbencev, povezane z odločanjem v konkretnem upravnem sporu.
V zvezi z navedenim je glede na določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ potrebno preveriti, ali se seznam pacientov organa, kljub ugotovljeni izjemi varstva osebnih podatkov, lahko razkrije. Ta t.i. »izjema od izjeme« namreč določa, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da nikakor ni sporno, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec tako ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Pooblaščenec ocenjuje, da v konkretnem primeru aplikacija določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ne pride v poštev. Podatek o tem, da ima javni uslužbenec oziroma oseba, ki opravlja javno funkcijo, izbranega osebnega zdravnika pri organu (oz. pri katerem koli drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti) nikakor ni v povezavi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V kolikor bi namreč sledili logiki prosilca, kot le-ta izhaja iz njegovih pritožbenih navedb, bi moral organ za vsakega svojega pacienta preveriti, ali morda opravlja javno funkcijo oziroma, ali je v delovnem razmerju kot javni uslužbenec ter na podlagi ugotovljenega razkriti vse svoje paciente, ki opravljajo javno funkcijo oz. so javni uslužbenci, kar pa je očitno povsem nesprejemljivo in nesorazmerno z vidika pravice do varstva osebnih podatkov. Izbira osebnega zdravnika je namreč v osebni sferi vsakega posameznika in takšen podatek nikakor ni povezan s poklicnim življenjem fizične osebe - pa naj gre za katerega koli delavca v javnem ali zasebnem sektorju.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec v konkretnem primeru zaključil, da zahtevani osebni podatki oseb - pacientov organa niso v ničemer povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Sklepno
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da podatki v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, hkrati pa ne ustrezajo nobeni izmed t.i. »izjem od izjem«, kot jih v 2. in 3. odstavku 6. člena določa ZDIJZ. Po mnenju Pooblaščenca glede na vsebino samega dokumenta v konkretnem primeru ni smiselna niti izvedba delnega dostopa, saj vsebina dokumenta, ki ga prosilec zahteva, predstavlja izključno osebne podatke fizičnih oseb. Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega v skladu z 2. odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo družbe Barsos-MC d.o.o., Gregorčičeva 11, 1000 Ljubljana, z dne 6. 3. 2010. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču, priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka