Prosilec - Davči urad Celje
+ -Številka: 090-59/2010/6
Kategorije: Davčna tajnost
Številka: 090-59/2010/6
Datum: 28. 4. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke: …………………., z dne 23. 3. 2010, zoper odločbo organa: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Celje, Izpostava Žalec, Ulica savinjske čete 5, 3310 Žalec št. 090-2/2010-2 (04046-00), z dne 9. 2. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo organa št. 090-2/2010-2 (04046-00), z dne 9. 2. 2010, se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je s sklicevanjem na določbe ZDIJZ, dne 13. 11. 2009 na organ naslovila zahtevo za pridobitev kopije »javnih podatkov Občine Vransko o točkovnem ovrednotenju stavbnih zemljišč (…) solastnikov …………….., ki za leto 2009 izhajajo iz Odloka in (…) tvorijo podlago DU Celje, Izpostava Žalec za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zavezancev ……………, v odločbi za leto 2009«.
Na podlagi zgornje zahteve je organ dne 9. 2. 2010 izdal odločbo št. 090-2/2010-2 (04046-00) (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil.
Organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe skliceval na 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva davčne tajnosti) v povezavi z določbami 15., 18. in 19. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 s spr. in dop.; v nadaljevanju ZDavP-2). V skladu z določbo 18. člena ZDavP-2 bi davčni organ zahtevane podatke smel posredovati prosilki, če bi ta davčnemu organu predložila pisno soglasje obeh davčnih zavezancev, iz katerega bi izhajalo, da dovoljujeta razkritje podatkov o točkovnem vrednotenju njunih stavbnih zemljišč, ki jih je davčnemu organu posredovala Občina Vransko. Ker prosilka takšnega soglasje ni predložila, je davčni organ zavrnil dostop do informacije javnega značaja, saj gre za podatek katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z določbami ZDavP-2.
Prosilka je dne 11. 3. 2010 pri organu vložila pritožbo (Pooblaščenec je odstopljeno pritožbo prejel 23. 3. 2010), v kateri je med drugim navedla, da bi bilo s primerjavo zahtevanih informacij in informacij za zemljišče na naslovu ……….. mogoče oceniti pravilnost oziroma zakonitost izdanih odločb (odločb o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – op.) davčnega organa. Ostale pritožbene navedbe so za predmetni pritožbeni postopek povsem irelevantne, saj se nanašajo na problematiko načina obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ).
Organ je v skladu s pozivom Pooblaščenca temu dne 2. 4. 2010 posredoval dokument, ki predstavlja predmet zahteve prosilke (v nadaljevanju zahtevani dokument), in sicer izpis iz programa DP1, na osnovi katerega je bilo zavezancu odmerjeno NUSZ za objekt na naslovu …………... Izpis predstavlja eno stran formata A4 in vsebuje naslednje kategorije podatkov, ki se nanašajo na zavezanca: EMŠO, davčna številka, osebno ime, naslov (…………., Vransko), šifra občine, odločba, datum začetka in konca veljave, tip premoženja, površina, tip oprostitve, začetek triletne oprostitve, stopnja olajšave, točke na enoto površine, točke za posebne ugodnosti, parcelna št. in k.o., solast, odmera, vrednost, osnova, olajšava, vrednost točke, številka odločbe, poštna številka objekta, lega, pristop, elektrika, namen, starost, nenamen, kanalizacija, razsvetljava, PTT, smoter, parkirišče, vodovod, zelenice in hrup. Podatki se nanašajo na dejansko stanje, ki je bilo relevantno za odmero NUSZ za leto 2009.
Pritožba ni utemeljena.
1. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja v skladu z zgoraj opredeljenimi kriteriji. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preskusil, ali se v zahtevanem dokumentu nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Izjeme od dostopa do informacije javnega značaja
2.1. Splošno o izjemah od dostopa do informacij javnega značaja
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja – izjema varstva tajnih podatkov, izjema varstva poslovne skrivnosti, izjema varstva osebnih podatkov, izjema varstva poročevalskih enot, izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti, izjema varstva kazenskega in prekrškovnega postopka, izjema varstva upravnega postopka, izjema varstva sodnih postopkov, izjema varstva dokumenta v nastajanju, izjema varstva naravnih in kulturnih vrednot ter izjema varstva notranjega delovanja. V primeru obstoja katere od omenjenih izjem, mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevanih informacij (v celoti ali delno).
2.2. Posebej o izjemi varstva davčne tajnosti
Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta oprl na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Pooblaščenec sledi utemeljitvi organa in ugotavlja, da zahtevani dokument v celoti predstavlja izjemo varstva davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razlogi za to so:
ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.
Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa.
V konkretnem primeru ne gre za podatke, ki jih je organu posredoval davčni zavezanec, pač pa za podatke, ki jih je organ pridobil iz informatizirane baze NUSZ, katere upravljavec je Občina Vransko. Ti podatki predstavljajo podlago za odmero NUSZ in se nanašajo na lastnosti stavbnega zemljišča s stavbo, te lastnosti pa se nanašajo na zavezanca za plačilo NUSZ. Ključen podatek pri tem je število točk, saj je (zlasti) od njih odvisna višina davčne obveznosti. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so z generalno klavzulo določeni v drugem delu določbe prvega odstavka 15. člena kot »drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti torej:
1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov) kot zavezanec oziroma prvostopenjski organ po ZDIJZ (v konkretnem primeru DURS),
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na fizično osebo kot zavezanca za plačilo NUSZ za objekt na naslovu ………….),
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z NUSZ).
Podatki, ki so »v zvezi z davčno obveznostjo« niso samo podatki o višini in vrsti davčne obveznosti, pač pa tudi podatki, ki so podlaga za odmero posameznega davka (podatki, ki razkrivajo materialni položaj posameznika). In ravno ti podatki so predmet zahteve prosilke (prim. opis zahtevanega dokumenta v uvodnem delu te obrazložitve). Na podlagi zahtevanih podatkov je bilo zavezancu odmerjeno NUSZ. Kot je v izjavi, z dne 2. 4. 2010 (št. DT 090-2/2010-18-04046-02) pojasnil organ, izdaja davčni organ, na podlagi 404. člena ZDavP-2, odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa NUSZ. NUSZ se določi zavezancem na podlagi podatkov pristojne občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov. Davčnemu organu se posreduje bazo zavezancev za plačilo nadomestila pristojna občina v elektronski obliki. Računalniški operaterji davčne uprave nato prejeto bazo prenesejo v program za odmero NUSZ (DP1) in ga posredujejo pristojni davčni izpostavi.
ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače. V konkretnem primeru zahtevani podatki niso posebej označeni kot davčna tajnost in tudi organ v odločbi ali dopisih ni izrecno izjavil, da je zbirka podatkov v okviru programa DP1 opredeljena kot davčna tajnost. Vendar posebno označevanje davčne tajnosti ni materialno pravni pogoj (element) pojma davčne skrivnosti. Določbe 17. člena se ne nanašajo na opredeljevanje pojma davčne tajnosti oziroma se ne nanašajo na določanje pogojev za obstoj davčne tajnosti, pač pa urejajo zgolj nekatere vidike ukrepov in postopkov za varovanje davčne tajnosti. Na to kaže tudi naslov 17. člena - ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti pri davčnem organu. Navedeno stališče je še toliko bolj utemeljeno s samo formulacijo prvega odstavka 17. člena – obveznost označevanja se nanaša na podatke, ki so že (!) davčna tajnost v skladu s 15. členom. S samo označitvijo torej podatki ne pridobijo statusa davčne tajnosti oziroma povedano drugače, za obstoj davčne tajnosti je ključno le vprašanje, ali je določene podatke mogoče uvrstiti pod generalno klavzulo iz prvega odstavka 15. člena.
ZDIJZ pri obravnavani izjemi ne zahteva izvedbe škodnega testa, temveč se lahko organ sklicuje na izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vedno, ko gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo davčnega zavezanca. Varstvo davčne tajnosti je torej po ZDIJZ absolutna izjema.
ZDavP-2 v 15. členu ali na kakšnem drugem mestu ni predvidel izjeme od davčne tajnosti, razen z določbo drugega odstavka 15. člena, ki pa v konkretnem primeru ne pride v poštev (javnost davčnih številk poslovnih subjektov). Izjem ne določa niti Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 141/06 s spr. in dop.).
Organ je v dopisu, z dne 2. 4. 2010 (št. DT 090-2/2010-18-04046-02) podal izjavo oziroma ponovil stališče, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki spadajo pod pojem davčne tajnosti.
2.3. Preizkus po uradni dolžnosti
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril še morebiten obstoj drugih izjem od dostopa do informacij javnega značaja ter preveril, ali so bile v postopku na prvi stopnji spoštovane procesne določbe ZUP in ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da drugih izjem ni oziroma, da je v konkretnem primeru izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ konzumirana z izjemo varstva davčne tajnosti, ter da organ v postopku na prvi stopnji (neodvisno od poprejšnjega molka organa) ni ravnal v nasprotju s pravili postopka.
3. Sklepno
3.1. Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Zato je bilo potrebno pritožbo prosilke zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
3.2. Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka